O prelomu s starim svetom
Od torka gostuje v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper zanimiva razstava o prelomnih dogodkih pred stotimi leti. Slovenci so tedaj prelomili z germanskim svetom in se navezali na južnoslovanskega.
KOPER > Razstava Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane, ki so jo pripravile Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega, na 17 razstavnih panojih predstavlja dogajanje od konca prve svetovne vojne 1918 do leta 1920.
Trilogija o zaledju bojišč
To je pravzaprav tretji del trilogije o življenju v zaledju bojišč prve svetovne vojne. V prvem Kuge, lakote in vojske reši nas, gospod so se osredotočili na začetek prve vojne, drugega so poimenovali V zaledju Soške fronte, v tretjem pa so obeležili konec velike morije.
17 razstavnih panojev je na ogled v atriju Pokrajinskega arhiva Koper
“Avstroogrsko vojsko, v kateri so služili tudi Slovenci, so leta 1918 preplavili nemiri, nezadovoljstvo in domotožje. Znotraj habsburške monarhije so nasprotniki postajali vse glasnejši in po spletu dogodkov je bila prisiljena podpisati premirje s težkimi mirovnimi pogoji,” je izhodišče razstave izpostavila Mira Hodnik iz Mestnega muzeja v Idriji. Na enem od panojev je objavljena tudi šaljiva osmrtnica za pokojno monarhijo, ki je bila objavljena v enem od tedanjih časnikov.
Medtem ko so ljudje praznovali mir in svobodo, so se na Slovence zgrinjale nove težave, saj so Italijani na zahodni meji takoj uresničevali svoje želje po širitvi na vzhod. “Čeprav so italijanski okupatorji ob prihodu zagotavljali, da prinašajo mir in svobodo, so z ukrepi kratili vrsto pravic in svoboščin. Podobno se je odvijalo na Koroškem,” je še dodala Hodnikova. Primorci so bili deležni več kot 20 let raznarodovanja. Italijani so v enem od razglasov prebivalcem zapisali, da se za Slovence začenjajo novi časi, kar so avtorice uporabile tudi za ime razstave.
Morija španske gripe
A tudi v novi kraljevini SHS ni bilo vse idealno, saj je skozi stranska vrata že prihajala srbohrvaščina, klanjanje cesarju je zamenjalo klanjanje kralju, v vsej državi so uvedli dinar.
Čeprav namen avtoric ni bil takšen, je razstava tudi izjemno aktualna, saj govori o pojavu nalezljivih bolezni, žrtvah španske gripe in beguncih, ki so tedaj preplavili slovensko ozemlje. To so bili vojaki, ki so se vračali domov, begunci iz zasedene Primorske pa so vse do konca 30. let bežali pred italijanskim režimom. Španska gripa, ki nehote spominja na težave s koronavirusem, ni prizanašala ne starim ne mladim, ne revnim ne bogatim, pa je v letih 1918 in 1919 na slovenskem ozemlju pomorila nekaj tisoč ljudi, v vsem svetu pa več kot 50 milijonov.
Zanimiva razstava je za obiskovalce na ogled vsak delovnik od 8. do 14.30.
