O prodaji Plovbe bo odločala nova vlada
Za javno zbiranje ponudb za nakup 25,05-odstotnega deleža Splošne plovbe za najmanj 59,9 milijona evrov, ki sta ga januarja objavila Kad in Sod, ni bilo zanimanja. Do včeraj, ko se je iztekel rok, ni prispela nobena ponudba.
LJUBLJANA> Tako je bilo tudi pričakovati. Javno zbiranje ponudb je bilo bržkone predvsem tipanje terena, preden bo padla odločitev, ali bo država ohranila četrtinski delež v Plovbi ali bo tudi ta kos prodala večinskemu lastniku Plovbe, nemškemu ladjarju Döhleju. Kad in Sod lahko namreč unovčita opcijsko pogodbo, ki sta jo z Nemcem podpisala pred petimi leti, ko sta mu prodala 29,65-odstotni delež Plovbe za 55,5 milijona evrov. Po tej pogodbi mora Döhle kupiti še preostalih 25,05-odstotka po enaki ceni (s šestodstotnimi letnimi obrestmi), če se le Kad in Sod za to odločita do konca letošnjega leta.
V Sodu so, kot kaže, naklonjeni prodaji. Ob objavi zbiranja ponudb so razložili, da bi si naredili večmilijonsko škodo, in ne bi mogli poravnavati svojih obveznosti, če opcijske pogodbe ne bi unovčili.
Več o načrtih s Splošno plovbo na paradržavnih skladih ne govorijo. Včeraj so nam v Sodu odgovorili le, da se bodo “o nadaljnjih korakih odločili, ko bodo preučili razpoložljiva dejstva”.
Bojazni pomorskega sektorja
Eno od dejstev je, da bi z unovčenjem put opcije Döhle postal več kot 75-odstotni lastnik Splošne plovbe. To bi pomenilo, da bi lahko kadarkoli preselil sedež podjetja iz Portoroža v Hamburg, saj bi bilo to za njegovo poslovanje gotovo ceneje. Država pa bi tako ostala brez edinega ladjarja s sedežem v Sloveniji, kar bi pomenilo izgubo za celoten pomorski sektor. Splošna plovba namreč štipendira dijake srednje pomorske šole in fakultete za pomorstvo, obema šolama pomaga pri nakupih sodobne izobraževalne opreme ter usposablja in zaposluje slovenske pomorščake. Tako na obeh izobraževalnih inštitucijah kot tudi na (bivšem) ministrstvu za promet so se strinjali, da bi bilo za državo bolje, da bi ohranila kontrolni delež v ladjarju. Tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je Plovbo uvrstila med strateške naložbe države, a ta seznam (še) ni prišel v državni zbor. Proti umiku države iz podjetja so tudi v Splošni plovbi. “Ne gre za noben nacionalni interes, pač pa za ekonomskega. S prodajo Splošne plovbe pri nastala nepopravljiva in neizmerljiva ekonomska škoda za slovensko pomorstvo. Država pa bi se s prodajo odpovedala vsem dividendam, ki bi ji jih v prihodnje prinašalo podjetje, navsezadnje smo v zadnjih 15 letih povsem obnovili floto, krize na pomorskem tržišču pa bo tudi prej ali slej konec,” poudarja predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj.
Janševa vlada na potezi
Zdaj je vprašanje, ali bo nova vlada Splošno plovbo prepoznala kot strateško naložbo. V koalicijski pogodbi se je vlada Janeza Janše zavezala, da bo do sredine leta pripravila načrt umika države iz nestrateškega lastništva podjetij. Kad in Sod bosta verjetno počakala na ta načrt. Nenazadnje se jima s prodajo Splošne plovbe ne mudi, saj imata časa za prodajo Döhleju do konca leta. Naložba v Splošno plovbo jima pravzaprav prinaša šestodstotni letni donos. Pred petimi leti, ko sta prodajala prvi del Plovbe, bi za ta delež iztržila 46,9 milijona evrov, do konca leta pa bo ta vreden že več kot 61 milijonov.
KATJA GLEŠČIČ