O Splošni plovbi bodo govorili na nujni seji
Poslanec Pozitivne Slovenije (PS) Gašpar Gašpar Mišič je danes v Ljubljani opozoril, da kontrolni delež v Splošni plovbi predstavlja strateško naložbo države. Če bi ga prodali, bi po njegovih besedah ogrozili status Slovenije kot pomorske države.
LJUBLJANA> Skladno s tem so poslanci PS v sredo vložili zahtevo za sklic skupne nujne seje treh odborov DZ.
Kot je na današnji novinarski konferenci v DZ spomnil Gašpar Gašpar Mišič, nameravata Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) prodati 25 odstotkov in eno delnico večinskemu lastniku Splošne plovbe, nemškemu ladjarju Döhleju, in tako izstopiti iz lastništva portoroškega ladjarja.
Selitev portoroškega ladjarja v Hamburg?
To se jim zdi v PS po njegovih besedah nesprejemljivo. Opozoril je, Splošna plovba ni tajkunska zgodba, temveč primer dobre prakse, ko država v strateškem podjetju ohrani kontrolni delež, z njim pa vpliv na temeljne odločitve v družbi.
Če bi 25 odstotkov in eno delnico kupil Döhle, bi poskrbel za selitev portoroškega ladjarja v Hamburg, je opozoril Mišič. Dodal je, da bi država na ta način izgubila edinega ladjarja, kar bi povzročilo konec pomorske tradicije in posledično omajalo status Slovenije kot pomorske države.
Steber razvoja za južnoprimorsko regijo
Podjetje predstavlja steber razvoja v Sloveniji, še posebej v južnoprimorski regiji, je prepričan poslanec. Glede na velikost družbe in njeno podporo izobraževanju pomorskega kadra v srednji pomorski šoli in na fakulteti za pomorstvo in promet na Obali ga skrbi za izgubo delovnih mest in stroke.
Omenil je tudi resolucijo o nacionalnem programu razvoja pomorstva Slovenije, v kateri je zapisano, da država spodbuja razvoj pomorskega gospodarstva in stremi k povečanju števila trgovskih ladij pod svojo zastavo.
V resoluciji je še posebej poudarjeno, da v Sloveniji obstajajo znanje in razvojne možnosti za razširitev sektorja ladjarstva ter da bi bilo morebitno izgubljeno tradicijo in znanje težko ponovno nadomestiti, je izpostavil.
Brez vednosti vlade
O 60 milijonih evrov, ki jih bosta Kad in Sod iztržila s prodajo, je Mišič dejal, da bi lahko država do tega denarja prišla tudi prek samega poslovanja družbe.
Ob tem je pojasnil, da Sod in Kad prikazujeta knjigovodsko vrednost družbe, tako da pri njeni prodaji ne bi potrebovala soglasja vlade.
V tej luči je poslanec največje opozicijske stranke ocenil, da se državne institucije in skladi, ki upravljajo z državnim premoženjem, “obnašajo kot sami hočejo” in “brez vednosti vlade”.
Skladno s tem je poslanska skupina PS v sredo vložila zahtevo za skupno nujno sejo odborov DZ za gospodarstvo, infrastrukturo in prostor ter za finance in monetarno politiko, na kateri bi obravnavali to problematiko.
PS za zaščito slovenskih interesov
Med predlaganimi sklepi odborov je poziv vladi, da naj stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči prodajo kontrolnega deleža Splošne plovbe, da Slovenija ohrani pomorsko tradicijo in zavaruje interese, ki jih ima kot pomorska država.
Mišič je prepričan, da se bodo tako poslanci koalicije kot opozicije na seji odborov, ki jo zaradi rokov prodaje pričakuje prihodnji teden, strinjali, da mora kontrolni delež v Splošni plovbi ostati v državni lasti.
Glede končnega epiloga zgodbe pa mu optimizem vlivajo tudi izjave, ki sta jih za medije dala premier Janez Janša in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. PS bo po Mišičevih besedah v primeru, da bo do prodaje vendarle prišlo, zahtevala odgovornost tistih, ki jo bodo dopustili.
Žerjav še zbira informacije
Radovan Žerjav je na Kad in Sod naslovil zahtevo po posredovanju podrobnih informacij glede prodaje Splošne plovbe. Informacije naj bi dobil v petek, na njihovi podlagi pa bo pripravljeno poročilo za prihodnjo sejo vlade.
“Vlada preučuje pravno-formalno možnost vpliva vlade na prodajo državnega deleža v Splošni plovbi in na osnovi vseh informacij, ki jih bomo zbrali, se bomo o tem odločali prihodnji četrtek,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister.
Žerjav je sicer priznal, da ne razpolaga z dosti informacijami o prodaji deleža Splošne plovbe v letu 2007 in tudi ne z informacijami glede zdajšnjega dogajanja v zvezi s prodajo preostalega državnega deleža družbe. “Zdelo bi se mi normalno, da bi paradržavni skladi, ki vodijo postopke unovčitve prodajne opcije, ne glede na zapisano v zakonih uradno obvestili vlado o svoji nameri,” je poudaril.
Prišla ni nobena ponudba
Kad in Sod sta 6. januarja objavila vabilo za javno zbiranje ponudb za nakup skupaj 25,05-odstotnega lastniškega deleža v Splošni plovbi. Ker sta ob prodaji 29,65 odstotka družbe nemškemu ladjarju Döhle junija 2007 - Döhle je s tem nakupom svoje lastništvo povečal na dobro polovico družbe - sklenila opcijsko pogodbo, ki se izteče konec tega leta, sta namreč želela preveriti trg, če morebiti ne obstajajo boljše ponudbe.
Na razpis Kada in Soda - Kad ima v lasti 5,25-odstoten delež, Sod pa 19,80-odstotnega - ni prispela nobena ponudba, zato je v začetku marca padla odločitev, da delnice prodata Döhleju. Prodaja je zaradi poravnave zakonskih in drugih obveznosti kot tudi preprečitve škode nujna, so takrat sporočili iz Soda.
Na nameravano prodajo državnega deleža Splošne plovbe se je prejšnji teden ostro odzval prvi mož družbe Egon Bandelj, ki je prepričan, da prodaja pomeni za Slovenijo nepopravljivo škodo, hkrati pa bi s tem večinskemu lastniku omogočili, da bi Splošno plovbo v celoti obvladoval.
V Mercati so kritični
Opcijska pogodba, ki sta jo Kad in Sod sklenila ob sklenitvi pogodbe o prodaji skoraj 30 odstotkov Splošne plovbe leta 2007 z družbo Döhle ICL Beteiligungsgesellschaft, jima od 1. januarja 2008 do konca letošnjega leta omogoča prodajo preostalih poslovnih deležev družbe pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni s pogodbo o prodaji, pri čemer se kupnina od dneva podpisa pogodbe do dneva plačila obrestuje s šestodstotno letno obrestno mero.
Slaba četrtina delnic Splošne plovbe je v lasti družbe Mercata, kjer Kadu in Sodu očitajo, da v obdobju po prodaji Döhleju in sklenitvi prodajne opcije po vnaprej določeni ceni niso storili ničesar, da bi zagotovili transparentnost poslovanja in zaščitili premoženje Splošne plovbe.
STA