O usodi Argoline najprej v Bruslju?
Izolski župan Igor Kolenc pravi, da ima za območje Argoline jasno vizijo, ki ne vključuje “nobenih stanovanj ali apartmajev za trg, temveč zgolj projekte, povezane s turizmom, ki naj prinesejo nova delovna mesta, zmogljivosti, odprte čez vse leto, ter višjo kakovost storitev”.
IZOLA > Zdi pa se, da se ta vizija od 24.000 kvadratnih metrov izjemnih zemljišč ob morju vse bolj oddaljuje, saj se utegnejo znajti v slabi banki, o čemer bo odločila Evropska komisija.
Igor Kolenc meni, da bi bilo dvorišče nekdanje tovarne Argo nadvse primerno za razvoj zdravstvenega turizma (podobno kot območje ob ladjedelnici in trikotnik pri hotelu Delfin).
Občina za menjavo, Abanka za slabo banko?
Po njegovih besedah je občina z lastnico Abanko Vipo in njenim hčerinskim podjetjem Argolino vseskozi v stikih. “Pogovarjali smo se o morebitni menjavi zemljišč, da bi občina pridobila območje, ki meji na staro mestno jedro.” Vendar dogovora niso sklenili. “Tudi zato ne, ker še ni resnega investitorja,” navajajo v občinski upravi.
Vodstvo banke pa je razumeti, da bo treba počakati še najmanj tri mesece, da bo bolj jasna usoda teh zemljišč. Banka svojih slabih terjatev (za razliko od NLB in NKBM) namreč še ni začela prenašati na slabo banko, ne ve niti, katere bo lahko. Mira Babič iz službe za odnose z javnostmi pri Abanki pojasnjuje, da “mora Evropska komisija najprej sprejeti plan prestrukturiranja banke in izdati dokončno odločbo”. Kdaj bo to naredila, ne vedo. Nadejajo pa se, da bi se zgodilo do aprila.
Z drugimi besedami to pomeni, da ni samo od Abanke odvisno, ali se bo Argolina znašla v slabi banki, ampak tudi ali predvsem od Evropske komisije. Formalno niso še ovrednotili pravih vrednosti nepremičnin Abanke, torej niti Argoline.
Parcele kar osem let neuspešno naprodaj
Vsem neznankam navkljub pa lahko domnevamo, da si bo Abanka prizadevala, da bi paket zemljišč ob izolskem morju čim prej spravila v slabo banko. Parcele je namreč banka neuspešno prodajala kar osem let. Temu je botrovala navita cena, saj so za skoraj 24.000 kvadratnih metrov zemljišč po neuradnih informacijah sprva zahtevali skoraj 24 milijonov evrov (1000 evrov za kvadratni meter), zatem 18 milijonov evrov.
Izolani odločno proti elitni soseski
V portfelju banke so se ta zemljišča znašla, ker je podprla nesojen, menda kar 50 milijonov evrov vreden projekt gradnje elitne soseske z 230 stanovanji. Vanj je nameravalo investirati podjetje MPM Engineering iz Bohinjske Bistrice z Boštjanom Čoklom na čelu. Toda lokalna skupnost je projektu v letih 2004 in 2005 preveč odločno nasprotovala, da bi bili Gorenjci lahko uspešni. MIRJANA CERIN