Ob 300. obletnici smrti škofa Naldinija vrsta prireditev

KOPER> Škof Paolo Naldini je koprsko škofijo vodil od leta 1686 do svoje smrti 21. aprila 1713. Najbolj znan je po knjigi z naslovom Corografia Ecclesiastica oziroma Cerkveni krajepis, ki opisuje najrazličnejša področja koprske škofije.

Spomin na to za primorski prostor izjemno pomembno osebnost bodo obeležili z znanstvenim posvetom, slavnostnim koncertom, priložnostno razstavo in slovesno sveto mašo. Strokovna sodelavka fakultete za humanistične študije Vesna Kamin Kajfež je na torkovi novinarski konferenci pojasnila, da bodo na posvetu 20. aprila osvetlili različne vidike Naldinijeve osebnosti ter obdobja in razmer, v katerih je deloval.

Kajfeževa je poudarila vlogo Naldinija kot mecena umetnosti in kulture ter njegovo zavedanje pomena dvojezičnosti in multikulturnosti koprske škofije, saj je dal velik poudarek temu, da so bile maše dvojezične, ustanovil pa je tudi tako imenovano ilirsko semenišče za izobraževanje duhovnikov glagoljašev.

Obnovljena cerkev sv. Blaža

Naldini si je za zadnje počivališče izbral cerkev sv. Blaža, kjer bo 21. aprila škof Jurij Bizjak daroval sveto mašo. Takrat bo cerkev tudi prvič ponovno odprta za javnost. Cerkev so po drugi svetovni vojni namreč nacionalizirali in spremenili v skladišče. Po vrnitvi stavbe škofiji so se lotili njene prenove, Naldinijeva obletnica je bila dodatna spodbuda za to, da so tudi notranjost cerkve uredili do te mere, da bo v prihodnje odprta za obiskovalce in za opravljanje bogoslužij. Kajfeževa je opozorila, da gre za eno lepših baročnih cerkva v Kopru.

Po besedah škofijskega ekonoma Tihomirja Busije so v preteklosti naredili že veliko, tudi s pomočjo koprske občine in preko javnih razpisov tudi kulturnega ministrstva. Za letošnje leto načrtujejo obnovo ometov sten notranjščine in stropa cerkve ter vrsto konservatorsko-restavratorskih posegov. Stroški bodo znašali 90.000 evrov, od katerih bo tretjino krila škofija, tretjino občina, tretjino pa naj bi dobili iz naslova javnega razpisa ministrstva. Če na razpisu ne bodo uspeli, bodo predvideno naložbo zmanjšali na 60.000 evrov in opravili dela v manjšem obsegu.

Iz grobišč malodušja

Ob tej priložnosti je škof Bizjak predstavil tudi svoje velikonočno voščilo ter zaželel, naj vstali Kristus vernike potegne iz grobišč malodušja “v zeleneče doline veselega upanja in obetavne prihodnosti”.

Na velikonočno soboto ob blagoslovu jedi bodo vernikom razdelili tudi novo zgibanko z naslovom Tudi jaz bom dal. Z njo želijo prikazati, v kakšne namene gre denar, ki ga prispevajo verniki, ter spodbuditi tudi nove dobrotnike. Kot je omenil škof, s tem denarjem med drugim skrbijo za skupno 556 cerkva na območju škofije.

Škof Bizjak, ki je bil umeščen sredi lanskega leta, je kot svoje prednostne naloge navedel pomnožitev “sadov duha”, izboljšanje tako uprave kot poslovanja škofije, ohranitev vseh vrst dobrodelnosti, skrb za sakralno in kulturno dediščino ter iskanje poti za zagotovitev osnovnega dohodka za vse duhovnike.

STA