Ob piranskem občinskem prazniku so se spomnili padlih pomorščakov

Istra
, posodobljeno:

Matična država Slovence na italijanski strani meje po mnenju tržaškega pisatelja Boris Pahorja še vedno prepogosto občuti kot tujino. Pahor, ki je bil slavnostni govornik na slovesnosti v počastitev padlih pomorščakov ob prazniku občine Piran, je obenem spomnil na potrebo po ohranjanju zgodovinskega spomina, narodne zavesti in ponosa.

Slavnostni govornik na slovesnosti v počastitev padlih pomorščakov ob prazniku občine Piran je bil pisatelj Boris Pahor.
Slavnostni govornik na slovesnosti v počastitev padlih pomorščakov ob prazniku občine Piran je bil pisatelj Boris Pahor.

PORTOROŽ>"Mislim, da je tudi glede padlih boljše, da danes govorimo o naši zgodovini kakor o njihovem herojstvu," je na slovesnosti pred spomenikom padlih partizanskih pomorščakov v Portorožu poudaril Boris Pahor. Ob "etiki, ki je danes ni", smo po njegovem dolžni iznajti novo etiko. Ta bo, tako Pahor, "nadaljevanje tiste etike, ki jo danes slavimo z venci, in se imenuje etika narodne zavesti in narodnega ponosa".

Slovenci smo svoj narodni ponos in identiteto vselej premalo poudarjali in se po besedah Pahorja skozi zgodovino raje opirali na "nekaj višjega, bolj širokega, univerzalnega", bodisi na krščanstvo, komunizem, ali pa na današnje "svetovljanstvo, politiko kapitala, ekonomije in bank".

Za slovensko prebivalstvo onstran italijanske strani meje je dejstvo, da se ga v matični državi dojema kot "biti na tujem" v nekem smislu absurd, je dejal Pahor. Še zlasti to velja ob upoštevanju, kako močan etnično gospodarski kulturni center so do prve svetovne vojne v Trstu predstavljali Slovenci.

Trst bo po Pahorjevem mnenju v prihodnosti ponovno zaživel, verjetneje kot Italija pa ga bo gradila Evropa. "Evropa bo šla tudi mimo Ljubljane, če Ljubljana ne bo imela tega čuta, da spada tudi ona v ta del nekdanje slovenske pomorske zgodovine," je še izpostavil Pahor.

Če govorimo o zgodovinskem spominu, se je po Pahorjevih besedah treba zavzeti tudi za "zgodovinsko pravično mejo na morju". Na podlagi zgodovinskega spomina Savudrijski polotok spada k Piranskemu zalivu in zato v preteklosti ni bil Hrvaški, je ob tem spomnil. Slovenija bi zato po njegovem morala zahtevati, da se pri o določanju meje na morju razpravlja o zgodovinski resnici, ne pa "sprejemati razpravo o kateri koli določitvi slovenskega izhoda na morje".

Zbrane je nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Kot je izpostavil, so prav borci mornariškega odreda Koper z izbojevanimi bitkami na Jadranu med drugo svetovno vojno potrdili, da "Slovenija je in je od nekdaj bila pomorska država", njihovo izročilo pa danes neguje slovenska vojna mornarica. STA

Foto: STA