Obalne lekarne bi počakale s preoblikovanjem zavoda

KOPER> Načrtovano preoblikovanje Obalnih lekarn namreč predvideva večjo vlogo občin ustanoviteljic v svetu zavoda, predvsem pa določa, da bi presežek prihodkov nad odhodki, zmanjšan za znesek odobrenih naložb in denarja za plačilo dodatne delovne uspešnosti, zavod vplačal v proračune občin ustanoviteljic.

Tudi v lekarniški zbornici nasprotujejo odtekanju denarja

Odtekanju denarja iz lekarniške dejavnosti v občinske proračune nasprotujejo tudi v lekarniški zbornici, je pojasnil v. d. predsednika zbornice Aleš Mlinarič. Kot pravi, gre namreč za denar, ki ga zavodi sami ustvarijo na trgu in predstavljajo edini vir, ki ga imajo zavodi na voljo za razvoj dejavnosti.

Nepodpora Gombačevi

Gombačeva je komentirala tudi nepodporo njenemu imenovanju na mesto direktorice s strani mestne občine in pri tem poudarila, da izpolnjuje potrebne pogoje, s koprsko občino pa bo poskušala priti v stik in doseči “neko sodelovanje”.

Zdravil iz Lekarne Ljubljana vsaj še dve leti ne bo

Za oskrbo z zdravili imajo Obalne lekarne s tremi dobavitelji sklenjeno veljavno štiriletno pogodbo, ki se izteče čez dve leti, je še pojasnila Gombačeva. Dokler imajo sklenjeno pogodbo, pa “ni v skladu z zakonodajo, da bi sprejemali kakršne koli ostale dobavitelje”.

V javnosti so se pojavile govorice, da naj bi se občina glede dobave zdravil za Obalne lekarne dogovarjala z Lekarno Ljubljana.

Galenski laboratorij v Hrpeljah

Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi minulo poslovanje zavoda, ki je lani ustvaril 19,87 milijona evrov prihodkov in dobrih 279.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, ter načrte za prihodnost. Med temi so izpostavili selitev Galenskega laboratorija v Hrpelje, za kar so že dobili gradbeno dovoljenje in za gradnjo katerega bodo zagotovili denar izključno iz presežkov dobička.

Po besedah vodje laboratorija Irene Jamšek Cergolj je selitev nujna zaradi prostorske stiske kot posledice povečanega obsega proizvodnje in same dostopnosti sedanje lokacije.

Od zdravila k bolniku

Mlinarič pa se je dotaknil prizadevanj zbornice za sprejem novega zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi z ustreznimi podzakonskimi akti uredil področja, ki trenutno niso urejena oziroma so urejena pomanjkljivo. Takšni primeri so področja galenskih in lekarniških izdelkov v odnosu do drugih zdravil, pravilnik o spletni lekarni, vprašanje oglaševanja zdravil v lekarnah ...

Mlinarič se zavzema tudi za to, da bi se usmerili “od zdravila k bolniku”. Sam tudi vidi priložnost, da se bolje izkoristi strokovno znanje farmacevtov. V tem smislu jih podpira tudi ministrstvo za zdravje, pravi Mlinarič, ki računa, da bo zakon o lekarniški dejavnosti sprejet letos oziroma v začetku naslednjega leta.

STA