Obalno-kraška regija je izgubila rdečico
Obalno-kraško gospodarstvo kot celota se je lani, po treh zaporednih letih izgub, pobralo iz rdečih številk. Seštevek čistega dobička je namreč za skoraj šest milijonov evrov presegel vsoto skupne čiste izgube, kar obalno-kraško regijo uvršča na šesto mesto med regijami v državi, ki so lani kot celota poslovale pozitivno.
KOPER> Podatki iz letnih poročil skoraj 3900 gospodarskih družb, ki jih je obdelala koprska izpostava Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kažejo, da je obalno-kraškemu gospodarstvu lani uspelo krepko oklestiti skupno izgubo in se kot celota otreslo rdečih številk. Neto čisti dobiček (razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo) je znašala 5,7 milijona evrov. S tem se je obalno-kraška regija zavihtela na sicer zadnje mesto med šestimi regijami v državi, katerih gospodarstvo je lani ustvarilo več čistega dobička kot čiste izgube.
Bolje, a ne za vse
Podatki in analiza kazallcev kažejo, da so se negativni trendi finančnih gibanj, ki krojijo sliko obalno-kraškega gospodarstva iz zadnjih treh let lani rahlo zasukali navzgor. “Kaže se pozitivni premik, a pravi optimizem bi bil verjetno preuranjen. Boljše rezultate je doseglo le manjše število družb, medtem ko se velik del gospodarstva še vedno srečuje z velikimi težavami tako na prihodkovnem kot na likvidnostnem področju,” ocenjuje stanje Marija Batagelj, vodja oddelka za statistiko v koprski izpostavi Ajpesa. Podatki namreč ne zajemajo družb, ki so v stečaju ali v likvidaciji.
Razpon povprečne plače je med občinami obalno-kraške regije kar velik, saj znaša več kot 300 evrov. Najvišje plače so lani prejemali zaposleni v družbah iz koprske občine - 1477 evrov, najnižje pa zaposleni v družbah v divaški občini - 1169 evrov.
Kar nekaj podatkov kaže, da se okrevanje vsaj dela obalno-kraškega gospodarstva nadaljuje. 2214 družb je lani ustvarilo skupaj 124 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 6,6 odstotka več kot leto prej. 1527 družb pa je skupaj pridelalo za 118 milijonov evrov čiste izgube. Družbe so skupaj ustvarile za 4,148 milijarde evrov prihodkov oziroma 5,6 odstotka več kot leto prej. Odhodki so se prav tako povzpeli, vendar manj kot prihodki. Kljub vsemu pa so bili celotni prihodki še zmeraj za dobrih 15 odstotkov nižji od vrednosti prihodkov v letu 2008, pred začetkom krize.
Dobro četrtino celotnega čistega dobička so ustvarile družbe s področja trgovine, sledijo družbe s področja prometa in skladiščenja. Največji delež čiste izgube (23,6 odstotka) je izkazala gostinsko-turistična panoga, sledi gradbeništvo.
Piranski turizem zabredel v izgubo
Med občinami tako po obsegu prihodkov (70,7 odstotka) kot čistega dobička (75,4 odstotka) vodi Mestna občina Koper. Pri čisti izgubi izstopa piranska občina, kjer so družbe zabeležile skoraj 25 milijonov neto čiste izgube. V veliki meri so jo ustvarile tri večje družbe s področja gostinstva oziroma turizma; verjetno gre za Hotele Bernardin, ki so lani pridelali 12,5 milijona čiste izgube, Istrabenz Turizem in še eno družbo iz te družine.
Nekateri kazalniki produktivnosti v regiji so se v primerjavi z letom 2010 izboljšali. A to ne velja za podatek o plačah. Povprečna mesečna plača na zaposlenega se je lani prvič, resda le za evro, spustila pod državno povprečje, ki znaša 1416 evrov.
Vsekakor pa velja, da so družbe iz obalno-kraške regije močno odvisne od gibanj na področju financiranja.
Notranjsko-kraška in Goriška z izgubo
Obalno-kraška regija se bolje drži tudi v primerjavi z z drugimi regijami, čeprav je bil njen neto čisti dobiček najnižji. A še pred letom je bilo veliko slabše. Leta 2010 je ta regija zasedala zlato sredino med “izgubarskimi” regijami, njena neto čista izguba je znašala dobrih 43 milijonov evrov. Leto poprej pa je po neto čisti izgubi prepričljivo kraljevala na tej nezavidljivi lestvici.
Če se je obalno-kraška regija lani poslovila od rdečih številk, za drugi dve primorski regiji, Goriško in Notranjsko-kraško, velja nasprotno. Njuni gospodarstvi kot celota sta leta 2010 ustvarila neto čisti dobiček, lani pa sta zabredli v precejšnjo neto izgubo. Neto čista izguba Goriške je lani znašala 25 milijonov evrov, v Notranjsko-kraški pa je dosegla skoraj 12 milijonov evrov.
SONJA RIBOLICA
