Obalo prekrivajo ogorki
Približno tri tisoč cigaretnih ogorkov na nekaj sto metrih obale od kopališča Krkinega hotela Talaso Strunjan do rta pred Mesečevim zalivom so pobrali prostovoljci v sobotni akciji čiščenja obale.
ISTRA> Čistili so tudi obalo od Jernejevega kanala do Seče, od Pirana do Fiese, od Fiese do Pacuga in Mesečev zaliv, skupaj približno šest kilometrov. “Med odpadki je bilo največ ogorkov, skupaj 4312, sledi jim 959 kosov plastike (embalaža za hrano in pijačo, stiropor, deli mrežic za gojenje školjk ...), nekoliko manj je bilo stekla in papirja,” je naštela Erika Jež, predsednica društva Eco Vitae.
Slednje je koordiniralo akcijo Čista obala 2011, ki je potekala v okviru mednarodnega dneva čiščenja obal. Društvo je zbralo 35 prostovoljcev, tudi iz drugih društev in organizacij, Služba za varovanje obalnega morja in VGP Drava pa sta poskrbela za odvoz odpadkov. “Stanje našega morja ni drugačno kot drugod po svetu. Morja so v zelo slabem stanju, zasičena so s hranili, kemikalijami in v zadnjem času s čedalje več odpadki,” pravi Andreja Palatinus iz Inštituta za vode RS. “Najbolj pereči so odpadki iz plastičnih materialov, ki v okolju ostanejo stoletja. Velik problem je mikroplastika - to so delci, manjši od pet milimetrov -, ki prehaja v želodce manjših živali in po prehranjevalni verigi naprej,” razlaga.
Pogoste najdbe v morju so tudi kosi železa in drugih kovin, pločevinke, aluminijaste folije, oblačila in bela tehnika. “Opažamo odpadke s hebrejsko, arabsko in še kakšno pisavo. Gre za odpadke, ki jih z ladij spuščajo v mednarodnih vodah, na 'nikogaršnji zemlji',” pojasnjuje Andreja Palatinus. Sicer pa je izvor odpadkov težko določiti, saj večinoma niso razpoznavni in nimajo deklaracije. Veliko jih izvira iz kopenskih aktivnosti.
NK