Občinam več nalog in manj denarja
Na izolski občinski seji bodo danes sprejemali rebalans letošnjega proračuna, kar je župan Igor Kolenc sprva načrtoval že pred dvema mesecema. Številke odstopajo za poldrugi milijon, malenkost več pri predvidenih prihodkih.
IZOLA > Rebalans utemeljujejo z vse večjim razkorakom med prihodki občine in njenimi nalogami, ki jih nalaga zakon, kar občini povzroča likvidnostne težave. Da bi v Izoli premostili likvidnostne težave, so letos najeli posojilo v višini 1,4 milijona evrov. Vrnili naj bi ga, ko bi jim država nakazala prihodke, zbrane od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Čeprav so bili eni prvih, ki so Finančni upravi že marca poslali podatke, potrebne za odmero nadomestila, so tam z odmerjanjem za fizične osebe končali šele sredi avgusta. Vsaj tako navaja Igor Kolenc.
Opozarja še, da je država pri pobiranju omenjenega nadomestila precej malomarna; pred tremi leti je v Izoli izpustila skoraj milijon evrov. Kasneje je resda izterjala glavnino denarja, občinska blagajna pa je kljub temu ostala brez 200.000 evrov.
Razlike med proračunom in rebalansom
> V proračunu so predvideli 23,03 milijona evrov prihodkov, z rebalansom jih bodo znižali na 21,47 milijona
> odhodke bodo z 21,64 milijona evrov okrnili na 20,15 milijona
> nastal bo primanjkljaj v višini 1,32 milijona (namesto 1,39 milijona)
> prodajo občinskega premoženja so načrtovali v višini 6,47 milijona, zdaj pa za 4,9 milijona
> investicijske odhodke so s 6,58 milijona evrov znižali na 4,86 milijona
Po drugi strani država zmanjšuje dohodnino, ki je za občine glavni vir davčnih prihodkov. “V Izoli je lani predstavljala 44 odstotkov vseh prihodkov,” je jasen župan.
Zaradi spremenjene zakonodaje pa morajo občine plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje širšemu krogu občanov. “Letos je bilo takšnih upravičencev 393, pred tremi leti le 253.” Tudi stanovanjski zakon občinam nalaga subvencioniranje najemnin nekaterim najemnikom, ki plačujejo tržno najemnino. “Občina se sooča z nenadzorovano rastjo proračunskih izdatkov in likvidnostnimi težavami tudi zaradi porasta subvencij tržnih najemnin. Najemnikom, ki ne dosegajo dohodkovnega cenzusa, moramo subvencionirati do 80 odstotkov neprofitne najemnine,” opozarja Kolenc.
MIRJANA CERIN