Občine Ankaran ne bo?
Niti eden od treh predlaganih členov zakona, s katerim bi ustanovili občino Ankaran, ni bil sprejet na današnji seji odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kot je po seji pojasnil predsednik odbora Vili Trofenik, je s tem postopek o zakonu končan in bo ta točka umaknjena s plenarne seje državnega zbora.
LJUBLJANA> V parlamentarni proceduri je poseben predlog novele zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, ki je potreben za ustanovitev občin Ankaran in Mirna.
Ustavno sodišče je poseglo v ustavo
Vsi trije na sejo vabljeni strokovnjaki Ivan Kristan, Janez Šmidovnik in Stane Vlaj so imeli ob odločbi ustavnega sodišča pomisleke. Kristan postavlja hipotezo, da je ustavno sodišče z zadnjo odločbo preseglo funkcijo kontrole ustavnosti zakona ter poseglo v politično odločanje in v ustavo. Ustavno sodišče je po njegovem poseglo v načelo delitve oblasti, zato po njegovem obstajajo utemeljeni razlogi, da državni zbor odločbe v ukazani obliki ne realizira.
Vodja pobude za ustanovitev občine Ankaran Gregor Strmčnik dogajanja na odboru za zdaj še ne komentira. Kot je dejal, bodo počakali na razvoj dogodkov v državnem zboru oziroma na uradno stališče, kako bo z nadaljnjim zakonodajnim postopkom ustanavljanja občine Ankaran.
Ustanovitev občine Ankaran bi bila škodljiva za celotno Slovenijo
Ustavno sodišče “ni le vsebinsko poseglo v zakonodajno funkcijo, spustilo se je celo na raven operativnega odločanja,” je poudaril Kristan. Po njegovih besedah ustavno sodišče ni navedlo nobenega argumenta, zakaj naj bi državni zbor z zavrnitvijo zakona, s katerim bi ustanovili občini Ankaran in Mirna, kršil ustavo.
Sam je nasprotno prepričan, da neustanovitev omenjenih občin ne pomeni kršitev ustave, saj iz nje ne izhaja, da bi ti dve občini morali biti ustanovljeni. Poleg tega vidi tudi vsebinski problem, saj bi bila po njegovem izločitev občine Ankaran iz Mestne občne Koper objektivno škodljiva za Slovenijo kot državo.
Pravice do lastne občine ne poznajo nikjer
Šmidovnik je opozoril, da gre za več kot vprašanje ustanovitve dveh občin, in sicer za sistemsko vprašanje. Če namreč obstaja pravica do lastne občine, je v tem postopku vloga vlade in parlamenta bistveno omejena. Opozoril je, da pravice do lokalne samouprave ne gre enačiti s pravico do lokalne samouprave, ki je zagotovljena s tem, da so na celotnem območju države občine.
Pravice do lastne občine ne poznajo nikjer, pravi Šmidovnik in dodaja, da bi povzročila “velikanski kaos”. Po tej odločbi ustavnega sodišča pa je ta pravica sedaj iztožljiva in če bomo ostali pri tem, bodo nastajale še nove občine. “Kar predstavljajmo si, da se nekdo loti Ljubljane,” je dejal.
Slepa ulica?
S to odločbo smo se po Šmidovnikovi presoji znašli v slepi ulici in ne more si predstavljati, da bi ta ureditev, ki jo zdaj uveljavlja ustavno sodišče, lahko obveljala. Kot pravi, je tako državni zbor pred zelo odgovorno nalogo.
Svojima predhodnikoma je pritrdil tudi Vlaj, ki je med drugim poudaril, da iz Evropske listine o lokalni samoupravi nikakor ne izhaja pravica do lastne občine. Opozoril je, da je evropski trend združevanje malih občin in oblikovanje močnih enot lokalnih skupnosti.
Predloga za ustanovitev nove občine Ankaran ni podprla niti komisija za narodni skupnosti, ki ga je obravnavala kot zainteresirano delovno telo. Ugotavljala je namreč, da bi se z deljenjem Mestne občine Koper še dodatno pospešila asimilacija italijanske narodne skupnosti.
Odbor bo drugo obravnavo zakona začel v sredo ob 14. uri.
STA, NR