Občine so za enakost, a na dva načina
Koprska občina od letos ne bo več samodejno plačevala prehrane za otroke, ki obiskujejo Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan (CUEV) in Center za korekcijo sluha in govora Portorož (CKSG). Koprski starši se zdaj počutijo drugorazredne, še zlasti zato, ker obe sosednji občini plačilo tega prispevka, ki znaša 4,6 evra na otroka, ohranjata.
ISTRA>“Naši otroci so že tako prikrajšani za marsikaj v primerjavi s tistimi, ki obiskujejo običajne šole. Sama sem brezposelna, mož sicer dela, a to je zdaj vseeno dodatno breme za nas,” je razočarana Koprčanka, mati avtističnega otroka, ki obiskuje strunjanski CUEV.
Tako imenovano delno oskrbo oziroma prehrano za otroke, ki dnevno obiskujejo oba zavoda, občine niso dolžne plačevati, pač pa to počnejo prostovoljno, na osnovi več kot 15 let starega dogovora. V primeru CUEV poleg treh istrskih občin ta strošek (skupaj z materialnimi) za divaško enoto plačujejo tudi občine Divača, Sežana, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica.
Nerodno stanje
“To, da ena občina ne plačuje več delne oskrbe, druge pa ta prispevek ohranjajo, je res pripeljalo do nerodnega, na nek način diskriminatornega stanja,” potrjuje Korado Lešnik, ravnatelj CUEV, kjer se šola približno 75 otrok, od tega večina iz koprske občine. “O tem smo sicer bili obveščeni. Iz Kopra so nam v dopisu pojasnili, da bi samodejno plačevanje delne oskrbe pomenilo nadstandard. Socialno ogroženi starši pa lahko prosijo za dodelitev pomoči prek koprskega centra za socialno delo, tako kot vsi ostali,” pravi Lešnik.
Tja usmerja koprske starše tudi ravnatelj CKSG Marko Strle. Tudi v portoroškem zavodu večina od 46 otrok prihaja iz koprske občine.
Enakost za vse, ki so v stiski
“Tako smo se odločili, ker menimo, da ta populacija ni nič kaj drugačna od ostalih. Gre za posebne zavode, v katerih se šolajo otroci z določenimi motnjami v razvoju, a to ne pomeni, da so ti otroci vedno iz socialno šibkih družin,” pojanjuje Timotej Pirjevec, vodja koprskega občinskega urada za družbene dejavnosti in razvoj.
V proračunu že vrsto let zagotavljajo denar za subvencioniranje šolskega kosila, ki je obvezen obrok, za vse starše iz koprske občine, ne glede na to, kateri zavod obiskujejo njihovi otroci. Za to možnost lahko prek centra za socialno delo zaprosijo vsi, ki tega stroška ne zmorejo sami. Takšnih je v Kopru v povprečju šest do sedem odstotkov staršev. Lani so v občinskem proračunu za tovrstno pomoč namenili 108.000 evrov, predlani 100.000 evrov, leto poprej pa 92.000 evrov.
“Starši otrok, ki hodijo v Portorož in Strunjan, so v enakem položaju kot ostali. Zdaj smo jih le poenotili,” poudarja Pirjevec. Tisti, ki zaradi ukinitve doslej samodejno plačanega občinskega prispevka za delno oskrbo tega stroška ne bodo zmogli sami, torej lahko zaprosijo za pomoč. Čas imajo do konca meseca. Center za socialno delo ima nekaj vlog v obravnavi, nekaj pa so jih že odobrili.
Za domačine enako kot za otroke iz oddaljenih krajev
Paradoksalno, sosednji dve občini utemeljujeta (tudi nadaljnje) plačevanje delne oskrbe v Strunjanu in Portorožu s podobno besedo - poenotenjem oziroma enakostjo. “Namestitev v zavodih se ne glede na socialni položaj družine v celoti (celodnevna oskrba in namestitev) krije iz državnega proračuna. Enake pravice smo želeli zagotoviti tudi staršem otrok s posebnimi potrebami, ki se dnevno vozijo v zavode,” pojasnjujejo v izolski občini. V letošnjem proračunu so za ta namen predvideli 18.400 evrov.
Zelo podobno razlago ponujajo tudi v piranski občini: “Za razliko od drugih varovancev oziroma učencev iz oddaljenih krajev, otroci vozači ne koristijo celodnevnega bivanja. Z namenom izenačevanja pravice tako otrokom iz naše občine zagotavljamo regresirano prehrano v obliki delne oskrbe do razlike državne subvencije, ki jo v skladu z zakonom o šolski prehrani v deležu že zagotovi država.” V letošnjem proračunu so za 13 otrokto zagotovili 7100 evrov.
ILONA DOLENC
