Obeta se solidna letina oljčnega olja
Oljke so letos kasneje cvetele, zato tudi dozorevajo nekoliko počasneje kot v prejšnjih letih. Z zadnjimi meritvami so v koprskem Poskusnem centru za oljkarstvo prejšnji teden ugotovili velik napredek v dozorevanju.
KOPER > Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica v poročilu o tretjem letošnjem spremljanju dozorevanja oljk sporoča, da so plodovi manj obarvani in bolj trdi kot v enakem času lani. Oljevitost je pri maurinu in leccinu podobna, pri istrski belici pa nižja od lanske v tem času. Viljanka Vesel oljkarjem priporoča, da ob spremljanju rezultatov analiz tudi sami ugotavljajo stopnjo zrelosti plodov in se odločijo za najprimernejši čas obiranja.
Pojutrišnjem bodo pognali torklo
Letošnja letina bo veliko boljša od katastrofalne lanske, ko so pridelek zdesetkali burja, mraz in poletna suša. “Kot kaže, bo količinsko letina ugodna. Najprej bomo pobirali maurino, najverjetneje konec tedna. Proti muhi smo dobro ukrepali, a je pri nas na Školaricah letela manj kot denimo na Beneši pri Ankaranu,” je v petek na Dnevu odprtih vrat Oljarne Hrvatin povedal Igor Novak s Škofij. Podobno kot drugi oljkarji, ki so se zapisali ekološki vzgoji, upa, da bo čim prej spet registriran edini preparat za tretiranje oljčne muhe dovoljen v ekološkem oljkarstvu, GF 120, ob njem pa, kot je to v drugih oljkarskih državah, še kakšen. Podobno razmišlja Franc Morgan z Grintovca: “Za zadnje škropljenje sem dokončno porabil lansko zalogo. Ne razumem, kako se lahko zgodi vrzel, da celo leto ni registriranega nobenega preparata proti oljčni muhi za ekološko oljkarstvo.” Tudi on pričakuje količinsko povprečen pridelek, prav tako Vlado Munda iz Liminjana, ki bo z obiranjem začel 20. oktobra.
Oljarna Hrvatin bo z delom začela v sredo, ko bodo v predelavo predvidoma sprejeli oljke oljkarjev z Markovca in iz Strunjana.
Na petkovi prireditvi so predstavili dve njihovi letošnji novosti, napravo za hitri test osnovnih kemijskih parametrov v oljčnem olju, ob njej pa dežnik za obiranje oljk, ki nadomesti talne mreže in je primeren predvsem za manjše oljke in drevesa na koronah.
Odmevno predavanje
Tradicionalnemu vabilu v oljarno v Ulici 15. maja v Kopru se je odzvalo veliko oljkarjev, ki so sredi popoldneva povsem napolnili tamkajšnji degustacijski prostor. Približno 50 jih je dobri dve uri sledilo zanimivemu in dinamičnemu predavanju Gina Cellettija, uglednega oljarskega strokovnjaka in degustatorja iz Italije, ki je utemeljitelj ocenjevanj sortnih olj v Milanu ter čezmorskih ocenjevanj na Japonskem, Kitajskem in v ZDA.
Celletti je predstavil svoje teze o nuji zgodnejšega obiranja, s čimer se v olju ohrani več fenolnih spojin in arom, polemično pa je zanikal potrebo po opredeljevanju oljčnega olja kot hladno stiskanega v prvem stiskanju. “Za kakovostno olje drugače itak ne more biti,” je kot brezpredmetni zavrnil ti navedbi.
V degustaciji štirih oljčnih olj je nazorno predstavil velikansko razliko med butičnimi vrhunskimi olji in olji iz intenzivne plantažne pridelave ter industrijske predelave. Ob robu Cellettijevega predavanja je Milena Bučar Miklavčič, vodja nacionalnega panela za preizkušanje oljčnih olj, oljkarjem položila na dušo, naj sledijo kakovosti, četudi bo pridelek količinsko malce nižji.
SAŠO DRAVINEC
