Obnavljali bodo streho piranske palače Gabrielli
Voda, ki je curljala skozi dotrajano streho edine klasicistične stavbe v Piranu, palače Gabrielli oziroma sedeža Pomorskega muzeja, kmalu ne bo imela več proste poti, da bi škodovala ostrešju in zidovom stavbe na obrežju mandrača. Občina jo bo namreč začela obnavljati prve dni septembra.
PIRAN >Za njeno obnovo je piranska občina dobila nekaj denarja na razpisu kulturnega ministrstva Kulturni tolar, ki ga mora porabiti še letos, a večino bo založila sama. Vendar do izteka razpisa za izbor izvajalca del, konec avgusta, še ni povsem znano, koliko bo naložba vredna. Ministrstvo plača polovico, vendar pa ne več kot 87.900 evrov.
Družina Gabrielli je v Piranu prisotna že nekaj stoletij, palačo so zgradili okrog leta 1850. Eden od članov te velike in bogate družine, ki je imela svoje imetje tudi v Gorici, Momjanu, Zambratiji, Savudriji in drugod, je bil Pierfelice Gabrielli.Študiral je v Gradcu in Padovi ter bil od leta 1849 pa do svoje smrti, leta 1856, piranski župan. Njegova mama, Regina Rota Gabrielli, je dala postaviti palačo ob obrežju. Pred letom 1960 jim jo je država Jugoslavija nacionalizirala, vanjo preselila arhiv in piransko Biblioteco civico (mestno knjižnico), leta 1954 pa je Miroslav Pahor ustanovil in v njej odprl Pomorski muzej. V Trstu še živi eden od članov družine, Italo Gabrielli, soustanovitelj in nekajletni predsednik ezulske organizacije Unije Istranov v Trstu.
S pripravljalnimi deli (zaščitni leseni tunel oziroma prehod pred palačo in drugo) bodo začeli na prvi šolski dan. Načrte je risal studio Architecta.
Vodja investicije na občini Karmen Pines pojasnjuje, da večkapna lesena strešna konstrukcija, krita s korci, na več mestih zamaka, zato je sanacija nujna. S podstrešne etaže so že pred časom umaknili vse depojske predmete v za ta namen sanirane prostore Epi centra v Piranu.
“Sanacija z rekonstrukcijo zajema tako zamenjavo opečne kritine kakor tudi zamenjavo od vlage poškodovanih delov lesenega ostrešja. V podstrešni etaži bomo obenem v celoti sanirali pisarne ter muzejsko knjižnico. Podstrešje bomo tudi toplotno izolirali,” še dodaja Pinesova. Ne bodo pa rekonstruirali kupole na krožnem delu stavbe, ki je, kakor dokazuje bogato fotografsko arhivsko gradivo, nekoč krasila ta del palače in bi lahko bila sedaj iz bakra. To bi namreč podražilo naložbo.
Ker gre za poseg v kulturni spomenik, se je celoten postopek nekoliko zavlekel. Zavod za varstvo kulturne dediščine je namreč postavil precej ostre kulturnovarstvene pogoje, zahteval sondaže in na njih osnovi še konservatorsko-restavratorski načrt. Dela bodo predvidoma sklenili konec oktobra, četudi so jih načrtovali že na pomlad.
LEA KALC FURLANIČ