Obračali milijone, zdaj tisočake
Predvidoma do sredine oktobra bo znano, ali bo Jahtni center Izola, ki ima blokirane račune, Kraškemu zidarju v stečaju plačal 206.015 evrov. Propadli gradbinec je polovični lastnik območja ladjedelnice (solastnik je prav tako propadli Konstruktor Invest), znesek pa se nanaša na plačilo najemnine od maja leta 2012 do aprila 2013.
IZOLA > Odškodninski zahtevek so na koprskem okrožnem sodišču obravnavali trikrat, včeraj pa je sodnik Peter Baša presodil, da to zadostuje. Nekdanjega direktorja Jahtnega centra Stanislava Žbogarja in nekdanjega predsednika uprave Ladjedelnice Izola Tomaža Jeločnika je vprašal, zakaj je Jahtni center sklenil podjemno pogodbo o najemu z Ladjedelnico, kdo je plačeval najemnino in zakaj si je maja 2012 premisli.
Pojasnila sta mu, da sta Jahtni center in Ladjedelnica delovala na istem območju in tudi poslovno sodelovala (prvi je vzdrževal jahte, Ladjedelnica je popravljala in izdelovala večja plovila). Čeprav je formalno sama upravljala pristanišče in vzdrževala njegovo infrastrukturo, je večino stroškov, tudi najema območja v višini 450.000 evrov letno, kril Jahtni center. Varnost naj bi zagotavljal še zdaj, saj je Ladjedelnica že leta 2012/13 zaposlovala le snažilko in nekaj delavcev. Vsaj tako je povedal Jeločnik. Formalnemu upravljanju pa se niso želeli odreči, ker so “še vedno upali, da bomo lahko nadaljevali s poslom”.
Tudi Žbogar je navedel, da so “se potihem nadejali, da bomo lahko ostali na tistem območju”, čeprav so novi lastniki tam napovedovali razvoj turizma oziroma, kot je Jeločnik slišal, “naj bi gradili vile za bogate Ruse”. Na sodnikovo vprašanje, ali ve, zakaj sta propadla gradbinca kupila to območje (to je bilo tvegano, ker občina še ni sprejela ustreznih prostorskih načrtov), je Žbogar odgovoril, da se je to tudi sam večkrat vprašal. Jeločnik pa je menil, da sta kupila mačka v žaklju.
In zakaj so nehali plačevati najemnino? Tako Jeločnik kot Žbogar sta zagotovila, da so si vselej prizadevali za dolgoročni najem, kar sta tudi za izdelavo ladij potrebni najmanj dve leti. Prva najemna pogodba, sklenjena še s prejšnjim lastnikom, podjetjem Oil Metal Company, naj ne bi bila časovno omejena. Kasnejše pogodbe, podpisane že s Kraškim zidarjem in Konstruktorjem, pa naj bi bile omejene na dve leti in naj bi dopuščale možnost podaljšanja. Leta 2012, ko sta gradbinca zabredla v težave s solventnostjo, naj bi jima ponudili zgolj enoletni najem brez možnosti podaljšanja. “Ko Ladjedelnica ni mogla več poslovati z novimi strankami in ni mogla več vzdrževati pristanišča, je odstopila od podjemne pogodbe,” je pojasnil Žbogar. Še pred tem, leta 2011, je prodala dok. Toda Jeločnik je za izpad prihodkov Ladjedelnice okrivil tudi stečaja gradbincev. “Novica o tem se je hitro razširila med našimi partnerji in strankami. Imeli smo velik upad prihodkov. Precej ladij je zbežalo, da ne bi končale v stečajni masi.”
MIRJANA CERIN