Obujajo prezrto Naldinijevo počivališče
300-letnica smrti znanega koprskega škofa Paola Naldinija je koprsko škofijo spodbudila ne le k pripravi niza jubilejnih dogodkov, pač pa tudi k nadaljnji obnovi skoraj v celoti prezrte koprske cerkve sv. Blaža, ki si jo je Naldini izbral za svoje zadnje počivališče.
KOPER> 21. aprila bodo minila natanko tri stoletja od smrti škofa Paola Naldinija, ki je najbolj znan po knjigi Cerkveni krajepis, nekoliko manj pa po svojem mecenstvu v koprski škofiji in drugih dosežkih. “Velik poudarek je dal temu, da so maše dvojezične, prizadeval si je za ustanovitev ilirskega semenišča, kjer so se izobraževali duhovniki glagoljaši, torej je poskrbel za večetnično skupnost koprske škofije,” o njem pove umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež in hkrati povabi na posvet o Naldiniju, ki bo 20. aprila v Pretorski palači. Posvetili ga bodo odkritju nekaterih novih vidikov Naldinijeve osebnosti in njegovega delovanja.
“Naj nas tudi za veliko noč navdihuje misel svetega očeta Frančiška. Novi papež nas spodbuja, da bi vsi imeli pogum za hojo v Gospodovi navzočnosti, z Gospodovim križem, da bi gradili Cerkev na Gospodovi krvi, ki jo je prelil na križu, in da bi izpovedovali eno slavo: Kristusa Križanega. Samo tako bo Cerkev šla naprej! In seveda ne samo Cerkev, temveč tudi ves naš svet in vsa naša civilizacija.” Tako se glasi velikonočna poslanica koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki vsem želi poguma, upanja in miru, ob tem pa še poziva: “Naj nas vstali Kristus iz grobišč našega malodušja potegne v zeleneče doline veselega upanja in obetavne prihodnosti.”
Ob tem bodo prvič odprli za javnost cerkev sv. Blaža v Dellavallejevi ulici (za osrednjo knjižnico), ki si jo je škof izbral za zadnje počivališče in jo pred tem, pravi Kamin Kajfeževa, “spremenil v eno lepših baročnih cerkva v Kopru”.
Pred petimi leti so jo dobili nazaj
Jubilejne dneve bo škofija pospremila tudi s priložnostno razstavo o Naldiniju, slavnostnim koncertom v stolnici in s slavnostno sveto mašo škofa Jurija Bizjaka v cerkvi sv. Blaža. Cerkev, ki je je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana, je leta 2008 v dogovoru s koprsko občino postala spet last koprske škofije.
“Leta 2010 smo se uspešno prijavili na razpis in obnovili ostrešje cerkve, ki je bilo v zelo slabem stanju. Leto zatem smo obnovili tudi zunanje omete, letos pa se pripravljamo za prijavo na tretji razpis, da bi obnovili še omete in strop v notranjosti ter opravili restavratorsko-konservatorske posege na vratih, slikah, kipih ...” pravi škofijski ekonom Tihomir Busija.
Predvidevajo, da jih bo to stalo 90.000 evrov. Tretjino stroškov bi pokrili sami, tretjino bi prispevala koprska občina, ostalo naj bi prinesla uspešna prijava na razpis. “Če ne bomo uspešni, bomo naložbo zmanjšali na 60.000 za nujne posege,” dodaja Busija.
Sprva so želeli v cerkvi sv. Blaža urediti škofijski arhiv, a so se zamisli odrekli, ker bi poseg bil prezahteven in predrag.
Tudi jaz bom dal
V škofiji so pripravili tudi več deset tisoč izvodov zgibanke Tudi jaz bom dal, ki jo bodo prihodnje dni delili v cerkvi. “To je zahvala in hkrati prošnja vsem sedanjim in prihodnjim darovalcem za potrebe cerkve. Prošnje župniji za pomoč so pogoste, smo pa v hudi stiski. Kar dobimo od župnij, je namreč komaj za polovico rednih stroškov, ki jih ima škofija,” pojasnjuje škof Bizjak. Donacije bi namenili predvsem za redno vzdrževanje cerkve, za okrepitev dobrodelnega delovanja in za skrb za sakralno dediščino. ILONA DOLENC
