Od pristankov na vodi do letališča
Zgodovina portoroškega letalstva se je začela leta 1921, ko so bratje Cosulich kupili prvi hidroavion in z njim prevažali turiste. Do gradnje letališke steze v Sečovljah je nato minilo še 40 let. Prvi je na območju letališča pristal pilot Drago Gabrieli, ki se je tega dogodka spominjal tudi včeraj med predstavitvijo dokumentarnega filma o zgodovini portoroškega letalstva.
PORTOROŽ > Prvi pristanek na območju letališča v Sečovljah je bil na nek način zasilni.
Pilot, 85-letni Drago Gabrieli iz Aerokluba Postojna, se ga spominja: “8. julija 1961 sem vlekel reklamno mrežo za miting, ki smo ga organizirali v Postojni, nad Piranom pa me je burja skoraj potlačila v morje. Sem se že videl med čolni. A na srečo je bilo letalo Po-2 dvokrilec z močnim motorjem in s polnim plinom se se izvlekel do solin in tam pristal.”
Takrat je bila na območju današnjega letališča le gostilna, teren pa je Gabrieli dobro poznal, saj je že dobri dve leti sodeloval pri načrtovanju gradnje letališke steze, meril vetrove, opazoval vreme in tudi pripravil prvo skico območja letališča. Tako je pripovedoval včeraj, ko so v kongresnem centru na Bernardinu predstavili 43-minutni dokumentarni film V zraku nad morjem o zgodovini portoroškega letalstva.
V sodelovanju z Aerodromom Portorož sta ga posnela Andrej Božič in Marko Žigon iz Zavoda Nomed. Z njim so želeli zabeležiti kulturno dediščino kraja, prikazovali ga bodo otrokom, ki si pridejo ogledati letališče, film pa bodo skrajšali tudi na nekajminutni promocijski spot.
Ko so pred letom 1960 načrtovali letališče na obali, so bile v igri tri lokacije. Planota nad Črnim Kalom ni bila primerna, ker bi letala med vzleti in pristanki kršila italijanski zračni prostor, temu pa je nasprotoval Nato. Gradnja v Škocjanskem zatoku ni bila primerna, ker bi ogrozila naravo. Tako je ostala le še lokacija ob Sečoveljskih solinah; in tam je dobro leto po nenačrtovanem pristanku Gabrieli kot prvi pristal na novi 400 metrov dolgi stezi, ki pa takrat še ni bila asfaltirana.
Jeseni 1962 so pomožno letališče v Sečovljah še uradno registrirali in ga odprli z velikim letalskim mitingom. Sledila so tekmovanja v padalstvu, organizirali so panoramske lete, leta 1971 pa pridobili gradbeno dovoljenje za 700-metrsko pristajalno stezo. Denar zanjo je prispeval Zavod za pospeševanje turizma Portorož. Nekaj let zatem so jo še podaljšali za 150 metrov, širitev pa je plačala igralnica Casino Portorož z direktorjem Ninom Spinellijem na čelu.
Letališče so prihodnja leta še nadgrajevali, širili njegovo ponudbo, Aeroklub Portorož je kupil prvo letalo, ponujal panoramske lete, šolo letenja, se vključil v sistem zaščite in reševanja. V 80. letih je letališče postalo mednarodno, stezo so spet podaljšali, jo osvetlili, da je omogočala tudi nočno pristajanje in vzletanje ...
Zdaj pa 1200 metrov dolga in 30 metrov široka steza že nekaj let čaka na novo podaljšanje. “Predlagali smo že več rešitev, tudi takšno, za katero je Agencija za civilno letalstvo dala uradno dovoljenje za podaljšanje steze proti mejnemu prehodu. Treba bi bilo še spremeniti šest ali sedem vrstic zakona o letalstvu, to smo dvakrat ali trikrat že predlagali ministrstvu za promet, a odgovora na dobimo. Ni mi jasno, zakaj gre tako počasi, čeprav bi vse naredili na območju znotraj letališča, kot bi delali na svojem dvorišču,” pravi direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc. HELENA RACE
