Oderuška najemnina pregnala slaščičarja

KOPER>“Že 1200 evrov na mesec, kolikor smo plačevali prejšnja leta, za nas ni bilo malo. Ko nas je lastnik decembra ob preteku najemne pogodbe obvestil, da se sicer lahko dogovorimo za nadaljnje sodelovanje, vendar za 2400 evrov mesečno, nas je šokiralo. Kako naj v teh kriznih časih zaslužimo toliko denarja,” se sprašujejo v slaščičarni Dehar.

Niso pristali na ponudbo v paketu

Terasa je del bližnje hiše Galli, ki jo je imelo donedavno v lasti podjetje Rezidenca Galus pod okriljem nepremičninarja Saše Simčiča. Ko so ga v Deharju pobarali za pojasnila, čemu tako nerazumno povišanje zneska, naj bi jim odvrnil, da bodo za ta denar v paketu dobili še urejen prostor, kjer lahko zaženejo dodatno gostinsko dejavnost.

V slaščičarni pravijo, da so lastnika sicer videvali, ko se je z gradbinci dogovarjal o posegih v zadnjem delu terase, vendar si niso mislili, da bo to zanje prineslo več škode kot koristi. “Slišali smo, kako je razlagal, da bo prostor namenil za lokal s hitro prehrano. Namestil je vse inštalacije, od vode do elektrike, in uredil toalete,” se spomnijo v Deharju.

Pravijo, da na njegovo ponudbo niso pristali, ker sami že imajo tako sanitarije kot manjšo kuhinjo, poleg tega jih je zanimal le najem terase za postavitev miz in stolov. V Deharju trdijo, da se Simčič ni strinjal, da bi mu tudi v prihodnje plačevali 1200 evrov za najem, zato dogovora nista sklenila, v slaščičarni pa so morali s terase umakniti svoje sedežne garniture.

Našel je novega najemnika za teraso

Simčiču se zgodba ne zdi tragična. “Pa saj Dehar ni več bil pripravljen plačevati niti 1000 evrov na mesec. Nič tudi ne pove, da sem mu prejšnjo zimo za polovico znižal najemnino,” navrže. Medtem je že našel novega najemnika za teraso in novo urejen prostor s skladiščem in sanitarijami. “Lokacija je super. Novi najemnik je začutil poslovni izziv,” pravi Simčič, ki imena bodočega gostinca noče razkriti.

“Če bi sam imel dovolj denarja, bi razvil posebno zgodbo, saj bi kavarno povezal s hišo Galli, ki bi jo obnovil. Žal banke niso bile pripravljene financirati takšnih naložb,” razočarano ugotavlja. Najbrž je previdnost bančnikov povezana s finančnimi podatki Simčičevih podjetij. Iz javno dostopnih baz je razvidno, da Rezidenca Galus in Sasi nista plačilno sposobni. Prvo ima blokirane transakcijske račune že 117 dni, drugo pa 42 dni. Obe sta tudi krepko zabredli v območje z zelo slabo bonitetno oceno.

Dovoljenja za posege še kar išče

Simčič za takšne finančne razmere v svojih podjetjih krivi določene sodnike, bančnike in politike, ki da so uničili podjetnike. “Po vzoru Hrvaške bi jih vsaj polovico morali zapreti v zapore, pa bi se stvar uredila,” je neizprosen. Pravi, da ga finančni potop ne skrbi. “Pa naj gre podjetje v stečaj. Imam svojo računico.”

Na vprašanje, ali se je že opravljenih gradbenih posegov lotil z vsemi dovoljenji v rokah, Simčič zagotavlja, da jih nekaj že ima, druge pa še pridobiva. Na koprski upravni enoti njegovih besed ne potrjujejo, saj niso prejeli nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. V zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so sicer Rezidenci Galus že dvakrat izdali kulturnovarstvene pogoje, vendar investitor še ni zaprosil za kulturnovarstveno soglasje.

NATAŠA HLAJ