Odločitev ministrstva o zavrnitvi dostopa do programa razvoja Luke Koper je Informacijski pooblaščenec razveljavil
Informacijski pooblaščenec je odpravil del odločitve ministrstva za infrastrukturo, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do programa razvoja Luke Koper, in mu zadevo vrnil v ponovno odločanje. Ministrstvo namreč ni ustrezno ugotovilo dejanskega stanja in presodilo vseh zakonskih pogojev za zavrnitev dostopa, so danes sporočili iz Občine Ankaran.
Ankaranski župan Gregor Strmčnik je junija opozoril na po njegovih besedah skrite razvojne načrte Luke Koper, ki predvidevajo gradnjo tankerskega in plinskega terminala.
Foto: Arhiv Luka KoperANKARAN • Občina Ankaran si že več let prizadeva pridobiti vpogled v razvojne načrte Luke Koper, ki po njenem mnenju pomembno vplivajo na prostor, okolje in kakovost življenja prebivalcev Koprskega zaliva. Aprila letos je zato od ministrstva za infrastrukturo in energetiko zahtevala dostop do zadnje veljavne oziroma dopolnjene različice programa razvoja pristanišča za obdobje 2021-2025 in strateškega poslovnega načrta Luke Koper za obdobje 2024-2028.
Dva programa razvoja pristanišča
Ministrstvo je zahtevo zavrnilo s sklicevanjem na poslovno skrivnost Luke Koper. Kot so danes sporočili iz občine, pa je v pritožbenem postopku Informacijskemu pooblaščencu predložilo drug dokument - program razvoja pristanišča za obdobje 2026-2030, seznam infrastrukturnih naložb in sklep vlade, s katerim je vlada 28. maja letos sprejela program razvoja pristanišča za obdobje 2026-2030.
"Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da ministrstvo ni jasno opredelilo, o katerem dokumentu je sploh odločalo, niti ni ustrezno razjasnilo razmerja med obema programoma. Občina Ankaran je 23. oktobra ministrstvu posredovala dodatno pojasnilo svoje zahteve, v katerem je izrecno zahtevala dostop do obeh programov razvoja pristanišča," so pojasnili na občini.
Kot posebej pomembno so izpostavili, da je Informacijski pooblaščenec ministrstvu naložil tudi presojo, ali zahtevani dokumenti vsebujejo okoljske informacije, za katere velja poseben režim javne dostopnosti, in ali obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje. Ankaranski župan Gregor Strmčnik je ob tem napovedal, da bo občina vztrajala pri razkritju in presoji vseh razvojnih dokumentov o posegih, ki bi lahko dolgoročno vplivali na Koprski zaliv.
Skriti načrti za gradnjo tankerskega in plinskega terminala?
Strmčnik je junija opozoril na po njegovih besedah dotlej skrite razvojne načrte Luke Koper, ki da predvidevajo gradnjo tankerskega in plinskega terminala. Poudaril je, da občina načrtom ostro nasprotuje.
Predstavniki države in Luke Koper so program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 označili za poslovno skrivnost, zato je Občina Ankaran dostop do dokumentov zahtevala z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja. Tako predstavniki Luke kot ministrstva za infrastrukturo so zahtevo zavrnili, občina pa je do omenjene projektne naloge nato po županovih besedah "prišla na drug način".
Mestna občina Koper in Luka Koper sta sicer Strmčnikove navedbe zavrnili. Tudi na ministrstvih za infrastrukturo in energetiko ter za okolje in prostor so poudarili, da glede novega tankerskega priveza in plinskega terminala še ni bila sprejeta nobena odločitev.