Odlok o OPPN Fiesa padel na referendumu

Istra
, posodobljeno:

Piranski občani so na naknadnem referendumu o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Fieso večinsko glasovali proti, kar pomeni, da je prostorski akt padel. Udeležba je bila 11,96-odstotna, glasovalo je 1821 volilnih upravičencev. Pirančani so oddali 1237 glasovnic proti, 564 za, 20 pa je bilo neveljavnih.

Pirančani so na naknadnem referendumu zavrnili odlok o 
novem prostorskem aktu za Fieso,
Pirančani so na naknadnem referendumu zavrnili odlok o novem prostorskem aktu za Fieso,Zdravko Primožič/Fpa

PIRAN > Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Fieso so februarja soglasno potrdili piranski občinski svetniki, medtem ko je bil do takrat v veljavi zazidalni načrt iz leta 2002. Referendum je zahtevala Civilna iniciativa Piran, ki jo predstavlja Davorin Petaros, saj je menila, da nov prostorski akt za Fieso koristi enemu od investitorjev na tem območju - državni Družbi za upravljanje terjatev bank. Novi načrti za Fieso naj bi po prepričanju iniciative predvidevali preobsežne gradnje na območju, ki naj bi bilo sicer namenjeno za “zeleni park” Pirana.

Na piranski občini so po drugi strani trdili, da obstoječi zazidalni načrt omogoča za tretjino več pozidave kot na novo sprejeti občinski podrobni prostorski načrt ter da je namen občine ohraniti čim več zelenih površin.

"V Piranu smo že vajeni porazno nizke volilne udeležbe na referendumih, zato tudi uspeh pobudnikov ne preseneča," je v sporočilu za javnost zapisal Peter Bossman. Zdi se mu "nekoliko nenavadno, da so občanke in občani podprli obsežnejšo pozidavo, kot jo je predvidela občina. Nedvomno obžalujemo, da bomo morali opustiti naše načrte o ureditvi zelene Fiese in omejitvi gradnje na tem dragocenem koščku obale," je še poudaril piranski župan in dodal, da bodo referendumsko voljo dosledno spoštovali ter območje Fiese ohranili zazidljivo tudi v prihodnje.

S tem, ko so občani glasovali proti novemu prostorskemu aktu, je še ostal naprej v veljavi star zazidalni načrt za območje Fiese iz leta 2002. Ta sicer omogoča večjo pozidavo na območju, a je lastnica večjega dela parcel občina, zato je pomembnejši del prihodnjih gradbenih načrtov v njenih rokah. Družba za upravljanje terjatev bank pa ima po obstoječem zazidalnem načrtu že gradbeno dovoljenje za pet objektov.

“Ljudje so poslali jasno sporočilo občini, da imajo dovolj manipulacij s prostorom in da ne bodo več talci skorumpiranih politikov in z njimi povezanih špekulativnih nepremičninskih lobijev,” je bil po objavi referendumskih rezultatov oster Davorin Petaros. Dejal je še, da so občini dali jasen signal, da se je treba o ureditvi prostora in razpolaganju z njim dogovarjati. “Pričakujem odstop župana ali vsaj predstojnice za okolje in prostor,” je dodal.

NATAŠA ČEPAR