Odlok o pomožnih objektih na kmetijskih zemljiščih mimo zakona
V Piranu so pohiteli s sprejemom odloka o pomožnih objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih in celo obšli postopke, ki jih predvideva zakon. Pri tem jih je vodila želja, da zaščitijo kmetijska zemljišča pred divjo pozidavo, svetniki pa so odločitev podprli. Opozorili pa so, da so nekatera preostra določila; večje objekte lahko gradijo le lastniki zemljišč, ki so že dve leti zavarovani kot kmetje.
PIRAN > “Odlok res ni sprejet po postopku, ki je predviden, in z njim tvegamo,” je sinoči na seji občinskega sveta dejala direktorica občinske uprave Janja Pavšič. Kljub temu so svetniki z 18 glasovi podprli akt, ki določa, kdo lahko kaj postavi na kmetijskih zemljiščih.
V zadnjih mesecih se je na piranski upravni enoti zelo povečalo število vlog za gradnjo na kmetijskih zemljiščih (prejeli so jih približno 400), z odlokom pa je želela občina postaviti jasna pravila gradnje na najkakovostnejši zemlji. “Želeli smo predvsem pomagati kmetovalcem,” pravi vodja občinskega urada za okolje in prostor Manca Plazar.
Kaj pa novi kmetje?
A tudi kmetom odlok postavlja visoke ovire. Večje objekte, potrebne za kmetijsko pridelavo (na primer sortirnice in hladilnice), lahko postavljajo le lastniki zemljišč, ki so že dve leti obvezno in invalidsko zavarovani kot kmetje. To pa je lahko problem, je opozoril Šime Kopilovič, saj so pogoji za tako zavarovanje ostri, mnogi pa kmetijsko dejavnost opravljajo, čeprav so zaposleni drugje ali so upokojenci. Gašparja Gašparja Mišiča je zanimalo: “Kaj se zgodi z začetnikom, ki se danes odloči, da bo kmetijski proizvajalec?” Mišič meni, da bi morali spodbujati tiste, ki se šele začenjajo ukvarjati s kmetijstvom.
Na pomisleke je Manca Plazar odgovorila, da je odlok živ dokument in da ga je mogoče kadar koli popraviti. Predlagala je, da bi pol leta spremljali odzive lastnikov zemljišč in nato predlagali spremembe, če bi bilo to treba.
Velja tudi za že oddane vloge
Odloku pa je že pred včerajšnjim sprejemom oporekal namestnik predsednika odbora za urbanizem, okolje in prostor Vojko Mlakar: “Kdo je lahko investitor, določa zakon, ta pa ne predvideva izjem za tiste, ki so zavarovani kot kmetje. Občinski odlok tega ne more spremeniti.” Opozarja, da je v piranski občini le kakih deset kmetov, ki so tudi zavarovani kot kmetje, lastnikov kmetijskih zemljišč pa je več kot tisoč. “Gradil bo torej lahko le promil vseh lastnikov zemljišč,” pravi Mlakar, ki razmišlja tudi o spodbijanju odloka. Ve tudi za dve pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki je razsodilo, da ni dovoljeno delati selekcije med lastniki kmetijskih zemljišč.
A kot kaže, to ni prepričalo svetnikov, ki večinoma menijo, da je treba predpise za gradnjo na kmetijskih zemljiščih zaostriti. Zavrnili so tudi amandma, ki sta ga predlagala Mišič in Zorica Mužinič - želela sta, da odlok ne bi veljal za vloge, ki so že oddane na upravno enoto, a še niso bile obravnavane. HELENA RACE