Odlok, pisan na kožo izbrancem
“Problematično je, da se standardi za zasedanje funkcij direktorjev javnih zavodov nižajo v času, ko imamo v državi na voljo vedno več ljudi z ustrezno visoko izobrazbo oziroma z znanstvenimi nazivi,” je ogorčena predsednica Skupnosti muzejev in galerij Slovenije Metka Fujs.
PIRAN> Na mestih direktorjev javnih občinskih zavodov Obalne galerije Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera, Knjižnica Piran, Avditorij Portorož ter Športni in mladinski center bodo namreč odslej lahko sedeli kandidati, ki imajo končano prvo stopnjo bolonjskega (triletnega) študijskega programa, kar je po starem sistemu enakovredno višji izobrazbi. Tako je po skrajšanem postopku sprejel, kljub nasprotovanju nekaterih svetnikov, občinski svet. In zato spremenil ustanovitvene odloke teh zavodov.
So nivo znižali zaradi Česnika?
Razlog? Nekateri občinski svetniki razkrivajo, da v prid zadnjemu direktorju Avditorija, 32-letnemu Marku Česniku, ki mu (prvemu od vseh petih direktorjev) konec januarja poteče mandat vršilca dolžnosti. Na predlog župana Petra Bossmana ga je imenoval občinski svet. Po izobrazbi je, tako pojasnjujejo v tiskovnem sporočilu z občine, diplomirani ekonomist. Torej z diplomo prve stopnje bolonjskega študija, ki je sicer ne najdemo evidentirane v Cobbisu vseh slovenskih univerz in drugih izobraževalnih ustanov, je pa bil Česnik v času nastajanja članka za pojasnila nedosegljiv po telefonu. Sicer pa je sin predsednice nadzornega sveta občine Marjetke Česnik (članice piranskih SD).
Uradno pa z občine nekoliko nejasno sporočajo, da so odloke spremenili zato, “ker želimo zagotoviti enakopraven položaj vsem prijavljenim kandidatom”. Nekako prilagoditi pogoje novim, bolonjskim študijskim programom. Vse v skladu z zakonodajo, dodajajo.
“Če je občina hotela odlok prilagoditi enemu človeku, zakaj ni spremenila le odloka o Avditoriju? Nesprejemljivo je, da bi imel direktor galerije ali muzeja ali knjižnice, ustanov, ki se ukvarjajo s kulturo in dediščino, nižjo izobrazbo kot njegovi strokovni sodelavci. Ravno nasprotno,” je prepričan direktor Obalnih galerij Toni Biloslav. In dodaja, da njega in njegove sodelavce ni nihče z občine obvestil o tej potezi, ki jo bodo temeljito preučili v svojih krogih in se uradno odzvali.
Občina se pri tem svojem ravnanju sklicuje na zakon o visokem šolstvu in zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ter še, da kot ustanoviteljica svojih javnih zavodov lahko samostojno ureja okvirje zaposlenih v njih. V novih pogojih za imenovanje direktorjev znižuje standard izobrazbe, dodaja pa alinejo o vodstvenih in organizacijskih sposobnostih, v katerih naj bi se Česnik v tem letu, tako neuradno pove vodja županovega kabineta Dimitrije Šamšal, ko je bilo treba finančno sanirati Avditorij, zelo izkazal.
Ministrstvo pritrjuje, stroka zavrača
Ministrstvo za kulturo kot nosilec resorske zakonodaje in kot snovalec panožnih pogodb s področja kulture občini pritrjuje. In se sklicuje na zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) ter na statut Občine Piran.
Vse prej kot navdušeni pa so v Skupnosti muzejev in galerij Slovenije, organizaciji, ki te ustanove povezuje v skupnem interesu reševanja poklicnih in statusnih vprašanj. Predsednica Metka Fujs je ogorčena: “Ugotavljam, da nas takšne poteze vedno znova presenetijo, saj jih nihče ne pričakuje oziroma jih zakonodajalec očitno ni pričakoval, ko tega ni vnesel v krovne zakone (primer ZUJIK). Naslednji naš korak bo predlog ministrstvu za kulturo, naj uveljavi določene minimalne standarde v zakonih, ki občinam dovoljujejo, da sprejemajo in spreminjajo odloke o javnih zavodih. Gotovo pa ne tako, da zmanjšujejo standarde do te mere, da postajajo ti absurdni.”
In navaja zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ne pozna direktorja z manj kot sedmo stopnjo izobrazbe, kar kaže na to, da “nihče niti pomislil ni, da bi lahko imel direktor nižjo izobrazbo od svojih strokovnih sodelavcev v zavodih”.
LEA KALC FURLANIČ
