Odprtost in multikulturnost sta prednosti, ki ju Primorci moramo znati izkoristiti
Primorska, ki leži na zgodovinskem stičišču slovanskega in romanskega kulturnega prostora, je skozi zgodovino vselej uspela ohraniti svojo odprtost in multikulturnost. Vstop Slovenije v EU pa je to razkošno pokrajino med Alpami in Mediteranom, ki velja za slovensko okno v svet, postavil v nove okoliščine. Je danes, 20 let po osamosvojitvi, Primorski sploh še ostalo kaj od njene pregovorne sredozemske odprtosti?
KOPER> Civilna iniciativa poziva k omejitvi prodaje zemljišč tujcem na Krasu, Piran pa je dobil svojo minuto na CNN zaradi izvolitve temnopoltega župana. Na kulturno dediščino in naravno dragocenost istrskega zaledja bolj glasno opozarjajo priseljenci iz osrednje Slovenije kot domačini, v mnogih primorskih vaseh pa protestirajo zaradi načrtov o novih naseljih.
Primorci gradijo letala v sosednji Italiji, opremljajo pospeševalnik v Cernu in dobivajo svetovne nagrade za vina in oljčno olje, iz celotne obalno-kraške regije pa na državni razpis ni prispel niti en načrt za razvojni center. In medtem ko zahodni del države čaka na nove velike infrastrukturne naložbe, se od časa do časa v časopisu pojavi oglas: “Prodam oljke s pogledom na morje”.
Odprtost ni nevarna
Kako se skladata ta dva obraza Primorske? Sta pregovorna mediteranska odprtost in žlahtna prožnost na Primorskem sploh še živi? Je moč na njiju graditi nove razvojne poti? Na to so skušali odgovoriti udeleženci četrtkove okrogle mize z naslovom Širine in ožine primorskega duha, ki sta jo v mali dvorani Gledališča Koper pripravili Primorske novice in založba Mladinska knjiga, vodila pa jo je novinarka Primorskih novic Vesna Humar.
“Pred leti sem napisal knjigo Lepo je biti Slovenec, ne pa lahko. Danes bi rekel, da je vse težje biti Slovenec,” je uvodoma dejal pesnik in akademik Ciril Zlobec.
“Ugotovili smo namreč, da so se sesuli vsi tisti ideali, ki so nam jih ponujali ob vstopu v EU, in da smo v veliki meri zgolj podizvajalci. In lahko se zgodi, da si bomo spet zaželeli meje; kajti, če je hudo, je meja lahko tudi zaščitnica,” je prepričan Zlobec.
Po njegovem je škoda, da se Slovenci in Primorci ne zavedamo, da se po padcu mej pač srečujemo na odprtem prostoru z drugimi civilizacijami. In prav v tem se po njegovem skriva strah pred razprodajo Krasa tujcem.
“V tem prostoru je težko živeti brez konfliktnosti,” je opozoril novinar in publicist dr. Stefano Lusa. “Včasih imam občutek, da so v določenih situacijah ti konflikti prav umetno postavljeni. Saj nimamo podatkov, koliko Italijanov je sploh kupilo nepremičnine na Krasu. Mnogi so tudi slovenskega rodu ... Prav je, da smo previdni, a lepota EU je vendar prav v njeni prepletenosti narodov. Težko verjamem, da je odprtost tako nevarna. Mislim, da so bile prav zaprte družbe vedno obsojene na propad,” je sklenil Lusa.
Kakšen odnos pa imamo Primorci in Primorke do svoje kulturne in naravne dediščine? Tudi mnogi Istrani, ne samo Kraševci, prodajajo svoja kmetijska zemljišča tujcem ... “Pomembno je, da znamo ceniti, spodbujati, širiti in ohranjati našo kulturno dediščino. Kajti če bomo vedeli, kaj je tisto, kar naše območje potrebuje, če bomo ponosni na svojo dediščino, potem se ne bomo več spraševali, ali je nek Italijan ali morda Anglež kupil naš oljčnik. Le če bomo znali ponuditi in ovrednotiti naše naravno bogastvo, bomo lahko konkurenčni,” je prepričana raziskovalka Milena Bučar Miklavčič, vodja laboratorija za ocenjevanje oljčnega olja.
“Zavedati se moramo, da živimo v zelo zahtevnih gospodarskih in političnih razmerah. Primorsko gospodarstvo je v zadnjih letih doživelo velik šok. Težave imamo, ker politiki v Ljubljani zlorabljajo svoj položaj in ustvarjajo takšno klimo, da je videti, kot da smo vsi skregani. Dovolj nam je tega! Vključiti se moramo v tiste tokove, kjer nam s svojim znanjem lahko uspe: v turizmu, oljkarstvu, pomorstvu ...” je gospodarsko prihodnost Primorske orisal nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič.
Skrb za identiteto je normalna
Slovenist in pisatelj dr. Miran Košuta pravi, da sta v ta naš od nekdaj prepišni in večkulturni prostor v zadnjem obdobju trčila dva meteorita: evropeizacija in globalizacija. “Skrb za identiteto je normalna, vendar pa ne smemo odreagirati obrambno, ampak moramo izkoristiti vse naše prednosti. Kajti samo večkulturna, hibridna in odprta Primorska bo ostala tisto, kar je vseskozi bila v svoji zgodovini: geografsko resda ozka zemlja, a neskončnega duha in širokega obzorja.”
O tem, da nacionalnost in zapiranje vase ne vodita nikamor, je prepričan tudi gospodarstvenik iz sosednje Gorice Boris Peric, vodja finančne družbe KB 1909. “Prav naša primorska odprtost in multikulturnost sta tisti dodani vrednosti, ki ju potrebujemo v tej silni globalizaciji. Kajti danes je zanimiv, kdor je drugačen. In Primorska je! In prav v tem je naša posebnost,” je prepričan Peric.
PETRA VIDRIH
