Okolju prijazne ladje pri nas ne bodo mogle točiti plina

KOPER > Slovenija je namreč že pred skoraj desetimi leti odločno zavrnila gradnjo plinskih terminalov. Najprej zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal italijanski načrtovani plinski terminal v Žavljah, predvsem pa je to naredila zaradi načrtov družbe TGE Gas Engineering, ki je plinski terminal in plinsko parno elektrarno želela postaviti v koprskem pristanišču. Načrtom za plinski terminal v Kopru so v Istri ostro in enotno nasprotovale vse občine in javnost ter na koncu tudi vlada in državni zbor. Naša država je tako sprejela resolucijo o strategiji za Jadran, s katero se je zavzela, da v zaprtem in plitvem severnem Jadranu ne sme biti plinskega terminala. Prav tako plinski terminal ni predviden v državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče, sprejetem leta 2011; prav s ciljem, da ne bi še komu kdaj padlo na pamet v Koper postavljati plinskega terminala. Kategorični “ne” vsem plinskim terminalom pa onemogoča tudi postavitev polnilnice in rezervoarja za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) za potrebe ladij z okolju prijaznim gorivom.

“Koper tako v tem trenutku nima možnosti, da bi postal oskrbovalna točka za ladje, ki za svoj pogon uporabljajo utekočinjeni zemeljski plin, kot to predvideva Evropska unija,” poudarja Uroš Prosen iz družbe TGE plini. “Vsako razmišljanje o tem, da bi na območju pristanišča postavili kakršnokoli infrastrukturo za UZP, je zaradi teh omejitev povsem nekredibilno,” dodaja. Prosen bo več o tem predstavil danes na seminarju o infrastrukturi za utekočinjeni zemeljski plin, namenjen za ladijsko gorivo, na katerem bodo svoje načrte na tem področju med drugim predstavila podjetja, ki so podobne raziskave opravila za pristanišča Benetke, Trst in Reka.

“Isti UZP, ki je bil prej v povezavi z načrtovanim plinskim terminalom v Kopru ekološki problem, je v Evropski uniji zdaj prednostni alternativni energent prihodnosti v ladijskem prometu,” pravi Prosen. Prosen je poznavalec področja plina v Sloveniji in je bil v preteklosti med glavnimi akterji za vzpostavitev plinskega terminala v koprskem pristanišču, ki ga je družba TGE Gas Engineering potem opustila.

Ladje, ki jih poganja plin, bi bile za Koper še posebej dobrodošle, saj so tišje od ladij na mazut. Nekatere stanovalce namreč moti predvsem nizkofrekvenčni hrup ladij v pristanišču. Bojijo se, da bo s podaljšanjem prvega pomola hrupa še več. Ladje v pristanišču namreč ne izklopijo svojih motorjev, ker tako zagotavljajo elektriko zase. Naše električno omrežje ni dovolj močno, da bi se lahko priklopile. V Luki Koper iščejo rešitev za to. “Ena od možnosti je, da bi nekje v notranjosti pristanišča postavili plinski agregat, s katerega bi ladje dobile elektriko. To sicer ni celovita rešitev za pristanišče, bi pa to lahko uporabili za najbolj kritične ladje v bližini mestnega jedra,” pravi Uroš Prosen. Spomnimo, za dve ladji ladjarja Safmarine, ki sta bili s svojim brnenjem še posebej moteči, je Luka Koper tudi zaradi pritožb meščanov pred nekaj leti pri ladjarju dosegla, da ju je umaknil.

Evropska unija s posebno direktivo predvideva, da morajo članice do leta 2025 v pristaniščih zgraditi sistem polnilnic za utekočinjeni zemeljski plin, saj je ta okolju prijaznejše gorivo, ki je povrh vsega še cenejše. Cilj ukrepov EU je čistejši zrak v pristaniščih mestih: zmanjšanje tako izpustov ogljikovega dioksida kot tudi žveplovega in dušikovega oksida. Pričakovati pa je, da bo utekočinjeni zemeljski plin v prihodnjih letih poganjal ne le ladij, ampak tudi tovornjake in delovne stroje. Današnji seminar o UZP kot ladijskem gorivu pripravlja Luka Koper, sofinancira pa ga EU.

KATJA GLEŠČIČ