Orel bi zdaj izolsko ladjedelnico nazaj
Izolski podjetnik Viljem Orel je potrdil, da se bo Jahtni center potegoval za nakup območja ladjedelnice. To zemljišče, ki je zdaj v lasti propadlih gradbincev Kraškega zidarja in Konstruktorja, bodo kmalu prodajali na drugi dražbi. Izklicna cena bo 4,8 milijona evrov. Zanimivo, da je to isto zemljišče leta 2007 prodal prav Orel, kot solastnik Ladjedelnice, a takrat za 21 milijonov evrov.
IZOLA > Viljem Orel pravi, da ga zemljišče po sedmih letih ne zanima samo zato, ker je to dober posel. “Ne. Temu območju želimo končno dati pravo vsebino, razvijati turizem in navtiko,” načrtuje. “Lastnikov, katerim smo takrat prodali ladjedelnico, ni več. Zato je zdaj priložnost za nas. Potem pa se bomo z občino dogovorili, kaj bomo tam razvijali. Zdaj čakamo, kaj bo z dražbo in z drugimi postopki, tako ali drugače pa se bomo gotovo pojavili kot interesenti za nakup,” je potrdil.
Koliko je kdo plačal za Ladjedelnico? Leta 2007 je Ladjedelnica Izola oziroma Galeb Grup prodal območje ladjedelnice družbi Oil Metal Company za 21 milijonov evrov. Nekaj zatem je Oil Metal Company območje prodal Kraškemu zidarju in Konstruktorju Invest za 40 milijonov evrov. Lani sta stečajna upravitelja Kraškega zidarja in Konstruktorja zemljišče neuspešno prodajala na dražbi po izklicni ceni 7,9 milijona evrov. Na drugi dražbi, datum še ni določen, bo izklicna cena 4,8 milijona evrov.
Gre za 42.000 kvadratnih metrov zemljišča tik ob morju. Zanj se zanima Jahtni center Izola, v katerem je Orel največji solastnik in prokurist. To podjetje na območju ladjedelnice še ved-no opravlja svojo dejavnost. A Jahtni center in stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup sta prav zaradi prodaje v sodnih sporih. Stečajna upraviteljica bi rada čimprej določila datum dražbe, v Jahtnem centru pa nasprotujejo prodaji ladjedelnice, saj bi bilo treba po njihovem prepričanju s celotnega območja najprej izločiti pristaniško infrastrukturo. “Pristaniška infrastruktura po pomorskem zakoniku ne more biti del stečajne mase in ne predmet prodaje,” so predstavniki Jahtnega centra argumentirali na sodišču. Sami pa se imajo za upravljalca in vzdrževalca te pristaniške infrastrukture na območju ladjedelnice. A niso uspeli. Niti višje sodišče njihovi pritožbi ni ugodilo, ker Jahtni center ni uspel dokazati, da upravlja s tamkajšnjimi nepremičninami. Zdaj so sprožili še revizijo na vrhovnem sodišču.
Poleg tega pa stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup toži Jahtni center, ker ta po stečaju gradbincev ni več plačeval najemnine. Zato je razdrla najemno pogodbo in zahteva, da Jahtni center izseli. V Jahtnem centru pa trdijo, da se z vsakim stečajem najemna razmerja prenehajo. Pravijo, da so se o vsem želeli pogovoriti s stečajnima upraviteljema Kraškega zidarja in Konstruktorja Invest, a jim tri leta to ni uspelo. “Stečajna upraviteljica se na to temo nista hotela sestati,” so za Radio Koper pojasnili v Jahtnem centru, ki ga vodi Aleš Bohinec.
O tem, kje bi dobili denar za nakup ladjedelnice, včeraj Orel v kratkem pogovoru za PN ni govoril. Jahtni center je sicer po dostopnih podatkih lani posloval s 33.000 evri dobička. Družba Galeb Grup, ki je krovna družba različnih podjetij Viljema Orla in partnerjev, pa ima trenutno blokirane račune.
KATJA GLEŠČIČ