Ovire gradbincev: denar, pritožbe in drseče brežine
Preteklo leto je v Kopru minilo v znamenju številnih gradbenih projektov, ki so dejansko in v prenesenem pomenu dvignili precej prahu med prebivalci.
KOPER> Nekatere naložbe bodo, kot kaže, tudi v prihodnje vsaj še nekaj časa obtičale v mrtvem teku, druge so po številnih zapletih vendarle dosegle ciljno ravnino.
Zakleti zbiralnik
Zapuščeno gradbišče na Muzejskem trgu je tudi lani prašilo pljuča tamkajšnjih stanovalcev. Vzrok: ohraniti ali ne 200 let star vodni zbiralnik.
Investitorju, Kranjski investicijski družbi (KID), je načrte prekrižala pritožba Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki se je postavil po robu odločitvi kulturnega ministrstva o nadzorovani odstranitvi cisterne. V zameno so od investitorja zahtevali denar za ureditev stalne razstave o zgodovini tamkajšnjega območja. Zavoda takšni argumenti niso prepričali, zato se je odločil podati v papirnato vojno. Mimogrede, strokovnjak za tehnično dediščino je medtem obelodanil, da zbiralnik ni neko čudo gradbene tehnike.
Epilog: konec novembra lani je upravno sodišče v Ljubljani zavrglo tožbo zavoda.
Pogled v prihodnost: v KID so si zadali uresničiti kar 25 milijonov evrov težke gradbene načrte (podzemna garažna hiša, stanovanjsko-poslovna stavba Vila Dominika, trgovski objekt, hortikulturna ureditev trga in postavitev vodometa). Čaka jih še trnova pot, saj bo pridobivanje dokumentacije za takšen poseg v središču zaščitenega mestnega jedra terjalo nemalo časa in denarja.
Ali Solis ugaša?
Tudi upanje, da se bo s primernim tempom nadaljevala vsaj gradnja poslovno-bazenskega in hotelskega kompleksa Solis sredi Bonifike je prej kot ne uplahnilo. Vzrok: kriza ni prizanesla niti Primorju, ki je iz meseca v mesec zmanjševalo število delavcev na gradbišču. Čeprav je že nekaj časa videti, da dela stojijo, pa v primorskem gradbincu zagotavljajo, da ta zgolj potekajo “z zmanjšano intenziteto”. Medtem so v ministrstvu za javno upravo, ki je s Primorjem sklenilo pogodbo o gradnji tamkajšnjega upravnega središča, optimistično prepričani, da bo to, kljub težavam gradbinca, prihodnje leto vendarle zaživelo.
Epilog: usoda kompleksa Solis je vključena v sanacijski program Skupine Primorje, ki ga je vodstvo družbe poslalo bankam upnicam v obravnavo. Odločitev še ni znana.
Pogled v prihodnost: Solis je bil zasnovan kot sodobno središče, v katerem bi med drugim morale zaživeti pisarne najpomembnejših državnih institucij. Tam si je še pred krizo koprski župan zamislil tudi prostore občinske uprave. Plavalci in vaterpolisti že nestrpno čakajo na olimpijski bazen. Gradbinec, v prihodnje pa hotelir Ante Guberac pa še vedno upa, da bo njegov zdaj še nedokončan hotel prve goste sprejel že na silvestrski večer. Kaj od napovedanega se bo uresničilo, za zdaj ostaja neznanka.
Juhu, most je tu!
Koprčani so enajst mesecev bolj ali manj potrpežljivo uporabljali vse mogoče dostope v mesto, ker se je gradnja semedelskega mostu zavlekla čez vse dogovorjene roke. Vzrok: SCT je zaradi poslovnih težav zapustil gradbišče, ki so ga nato prevzeli delavci Kraškega zidarja.
Lani so napovedali kar nekaj datumov, ko naj bi bil semedelski most nared in prav vsi so naposled padli v vodo. Delavci Kraškega zidarja so obnovo prevzeli maja in delali s polno paro, tudi ponoči. To pa vseeno ni omililo prometnega kaosa, v katerem sta se Koper in z njim hitra cesta na semedelskem območju znašla na vrhuncu poletne sezone, ko je bil odprt en sam vozni pas.
Epilog: težko pričakovano vpadnico v Koper so slovesno odprli zadnji septembrski dan.
Pogled v prihodnost: koprski trgovci in podjetniki se nadejajo, da bo mesto zdaj vendarle zaživelo, saj so za slabši obisk v trgovinah in lokalih poleg krize krivili tudi nedostopnost Kopra, do katerega je bilo dolgo časa mogoče priti le po labirintu ulic in improviziranih podvozov.
“Šlampasta” povezava
Ko je že kazalo, da bo zaživela povezava med obalno cesto in Markovcem, so se dela znova ustavila. Vzrok: drsenje brežine in nujna gradnja dodatnega podpornega zidu. CPK je gradnjo nove navezave začel že jeseni 2008, vendar je moral dela zaradi plazov večkrat prekiniti. Zaradi njih je bilo treba tudi dopolniti načrte za podporni zid.
Sprva so ga namreč načrtovali kot le nekaj metrov visoko kamnito oblogo, zatem pa zgradili 18-metrski sidrni podporni zid s kamnito oblogo. Vertikalna razpoka v hribu je predlani sprožila nov plaz, zaradi česar so morali podporni zid podaljšati. Vanj so “zabetonirali” kar nekaj milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Epilog: po vseh dodatnih gradbenih delih so se vozniki sredi septembra vendarle lahko zapeljali z obalne ceste na Markovec in v obratno smer.
Pogled v prihodnost: povezava je sicer uporabna, ker domačinom nekoliko skrajša pot do doma, a kaj, ko so nekatere pomanjkljivosti v nebo vpijoče. Križišče na obalni cesti ni označeno s prometno signalizacijo, tako da nepazljivi vozniki in tisti, ki ne poznajo območja, zlahka zgrešijo pot. Še huje se godi pešcem, ki morajo prečkati neosvetljeno križišče in v nočnih urah upati na soj lune, ker je vzdolž Krožne ceste ugasnjenih vseh 14 svetilk.
NATAŠA HLAJ
