“Ovrednotiti je treba lastne korenine”
“Želeli smo čim bolj celovito predstaviti avtohtono slovensko kulturo v Istri. Upam, da nam je to uspelo,” pravi Nadja Rojac, mentorica študijskega krožka Beseda slovenske Istre, ki so mu v izolskem kulturnem domu sinoči podelili 16. priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča.
IZOLA> Nagrado za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre si je študijski krožek s sedmimi člani z italijanske in slovenske strani meje prislužil s 15-letnim delom.
Vsako leto so “okronali” z izdajo zbornika. Posvetili so jih istrski narodni noši, glagolici, praznikom in običajem, slovenskemu šolstvu v Istri (ugotovili so, da so šolo že v letih 1918-19 vzpostavili v Kortah in Ospu) ... Nekakšen “jagodni“ izbor vseh teh tem pa so na 320 straneh ponudili v lanskem zborniku, ki so ga izdali skupaj z goriško Mohorjevo družbo in so ga decembra predstavili v koprskem Pokrajinskem muzeju.
Pri obujanju avtohtone slovenske kulture v Istri ugotavljajo, da se v duhu multikulturnosti prenašajo prvine ene kulture v drugo, tudi z narečnimi izrazi. “To povzroča zmedo,” opozarja mentorica Nadja Rojac. “Kaj se s tem ukvarjate? To je preživeto, v življenju je treba v korak s časom, nam pravijo. Jaz pa vem, da mora imeti vsaka narodna skupnost raziskane, razčiščene in ovrednotene korenine, da se lahko enakovredno postavi ob bok drugim, iz drugih kulturnih okolij torej. Drugače ni enakovrednosti, ni enakopravnosti,” opozarja. Tega se najbrž zaveda tudi zato, ker že od nekdaj živi v Trstu, čeprav se je rodila na Gažonu, v zadnjem letu druge svetovne vojne. Do pred enajstimi leti je delala kot urednica na Radiu Trst in prav tamkajšnjemu ravnatelju slovenskih sporedov, zdaj že preminulemu Filibertu Benedetiču, se ima zahvaliti, da je z Istro prve stike vzpostavila leta 1995, z radiem Koper-Capodistria.
Naslednja prelomnica je bilo srečanje z Ledo Dobrinja iz Loparja, na katero je postala pozorna ob prebiranju PN. Dobrinja je najprej ustanovila mali center istrske kulture, zatem študijski krožek Beseda slovenske Istre. “Okrog sebe je zbrala Istrane, ki so ljubili slovenska pisana besedila in so iz starih predalov potegnili marsikaj, tudi zelo lep govor Alojza Kocjančiča v Pučah.”
Rojčeva je mentorstvo študijskega krožka prevzela konec leta 2000 oziroma v začetku 2001. A preden je na Andragoškem centru Slovenije opravila poseben tečaj in krožek preoblikovala v kulturno društvo, so njegovi člani za kratko obdobje prešli pod okrilje KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona z Milko Pucer na čelu. MC