Oživljanje tik po abortusu
Jeze zaradi namere o selitvi predhospitalne enote Obala (PHE) z zasilne lokacije ob izolski bolnišnici (SBI) še ni konec. Preselili jo bodo v petek v Koper, pravi vodstvo koprskega zdravstvenega doma (ZD), kamor PHE sodi.
IZOLA, ISTRA> S tem so 27. septembra znova seznanili ZD Izola, Piran in SBI. Nazaj v SBI bi se selili takoj, ko bodo tam nared predpisani prostori. Za to v letu dni po zagonu skupne nočne urgence še ni bilo volje in interesa, meni koprski ZD. Navaja, da zdravstveno ministrstvo krši lasten pravilnik, ko terja, naj ostane PHE v črni gradnji ob SBI - kjer ob njihovi strokovni kritiki o neprimernosti - deluje že enajst let.
Direktor koprskega ZD Matevž Ravnikar in strokovna direktorica Ljubica Kolander Bizjak zanikata, da je bila namera o selitvi PHE iz hiške ob SBI v ZD na Bonifiki načrtovana potiho in gre za soliranje. Očitke sosednjih občin in ZD sta zanikala včeraj tudi na tiskovni konferenci v prostorih PHE ob SBI. Pravita, da so bili predstavniki sosednjih ZD in direktor SBI Jani Dernič z namero nazadnje seznanjeni na sestanku 27. septembra letos.
Kaj meni direktor SBI, Jani Dernič, ki mu očitajo, da za PHE v SBI ni zagotovil predpisanih prostorov? Pravi, da je to stvar ZD, a dodaja: “Lahko jih hitro uredimo, površin je že zdaj dovolj. Dogovori so aprila zastali, ker so imeli težave s kadri. Rampe bodo pripomogle k večjemu redu v prometu. V urgentnem centru leta 2015 bo PHE njegov sestavni del.”
Črna gradnja
Koprski ZD že celo leto išče najprimernejšo rešitev za ureditev prostorov za PHE, ki po zakonu sodi k osnovnemu zdravstvu in zagotavlja nujno medicinsko pomoč v občinah Izola, Koper in Piran.
Kolander Bizjakova opozarja, da je zasilna stavba ob SBI, kjer enajst let deluje PHE, črna gradnja. Zgrajena je bila za delavce, ki so gradili SBI. “Vsako leto je strokovni nadzor zdravstvenega ministrstva v PHE, vsakič napišejo, da so pogoji za delo neustrezni.”
Ravnikar pravi: “PHE z SBI ni povezana, ta kader ne sodeluje pri nobeni dejavnosti v SBI, ker tega prostori ne omogočajo. Povezovanje s centralno urgentno službo je napačno. Prvi smo bili zanjo, nanjo komaj čakamo. Stavba za PHE pa razpada, streha zamaka, strop se udira, instalacije so življenjsko nevarne ali jih ni. Da škorpijonov in drugih pomanjkljivosti niti ne omenjam.”
Že zdaj porabi rešilec od te stavbe do krožišča ob SBI šest do osem minut - zaradi zatrpanih parkirišč ob SBI, z obratovanjem ramp ob SBI se bo ta čas še podaljšal.
“Vodstvo SBI nam, kljub pozivom, naj to stori, ni zagotovilo izvoza za intervencijsko pot, kar je v nasprotju s predpisi. Tako PHE ne izpolnjuje zahtev ministrstva, ki je leta 2007 sprejelo Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, je pa to za izvajalca zaveza,” navaja Ravnikar.
Vse, česar zdaj ni
Težave imajo tudi z zagotavljanjem zdravnikov v PHE. Kolander Bizjakova omenja: “Že dve leti se na razpis za specializacijo za to dejavnost nihče ne prijavi. Premisli si že, ko mu pokažemo te prostore. Izgubljamo pa tudi preostale zdravnike, ki jih vključujemo še v delo PHE. Tudi ministrstvo nima razumevanja za uvožene zdravnike, ki bi bili tu pripravljeni delati.”
Za normalno delovanje ene stalne ekipe PHE bi potrebovali šest zdravnikov. V delo zdaj vključujejo 15 zdravnikov različnih specialnosti po pogodbi, a niso dovolj izkušeni. Čeprav bi potrebovali še rezervno ekipo z zdravnikom, imajo le rezervnega rešilca in tehnike. “Kader bomo o zagotovili po selitvi v Koper - blizu je veliko zdravnikov, ki bodo vskočili. Tam so za PHE predpisani prostori - od sobe za opazovanje, do sestrske sobe, vsa medicinska oprema, laboratorij, aparaturare, prostori za oskrbo reševalnih vozil, ki jih moramo po intervenciji oprati in sterilizirati,” našteva strokovna direktorica.
V mnenju zdravstvenega ministrstva pojasnjujejo pomen zagotavljanja nujne medicinske pomoči prebivalstvu neprekinjeno 24 ur na dan. Pri tem je PHE kot del reševalne dejavnosti zelo pomembna in je v Istri umeščena ob bolnišnici zaradi približno enake dostopnosti do vseh krajev ter učinkovitejše organizacije dela. Koprsko selitev obsoja: “Gre za nepremišljeno, enostransko akcijo ZD Koper ... Za občane Pirana in deloma Izole se bo zato zmanjšala varnost zaradi podaljšanja odzivnega časa PHE. Za morebitne posledice ... bo moral prevzeti odgovornost koprski ZD, ne pa ministrstvo. Pričakujemo povrnitev v prvotno stanje in razmere budno spremljamo.”
Zakaj zavračajo ponujene prostore v izolski reševalni postaji? Ravnikar pravi: “Tamkajšnji prostori so lepo urejeni, a gre za garaže, ni pa tudi ambulante in vseh za PHE predpisanih prostorov, ki so na Bonifiki. Mi imamo namreč prazne prostore nočne urgence, saj se je ta preselila v SBI.”
Po novem hitreje
Istra ostane, ko gre rešilec z ekipo v Ljubljano, brez te službe. ”Po preselitvi v Koper bo tedaj vskočila ekipa iz našega ZD z rezervnim rešilcem,” pravi Ravnikar.
Poti do SBI sekajo številne šolske poti, ovinkasta in nevarna cesta iz izolske smeri, semaforizirana križišča in krožišča, kar otežuje mobilnost reševalcev. Lokacija ZD na Bonifiki naj bi zaradi bližnjih obvoznic omogočala hitrejšo dostopnost do vseh krajev v Istri. “Analizo smo opravili z osebnimi vozili in ugotovili, da je odzivnost krajša za vsaj tri minute za vse kraje severno od Rexa - tudi do zaledja Izole in Pirana.” pravi Ravnikar.
Na očitek, da bodo izgubili čas zaradi odhoda po opremo, ko bi morali z ene intervencije takoj na drugo, Ravnikar odgovarja, da so v SBI dogovorjeni za hrambo rezervne sterilne opreme, ki bi jo prevzeli, ko bi pripeljali bolnike iz prve poti.
Kdo bi prevzel PHE?
“Ko bo nared urgentni center pri SBI, ali pa bo SBI uredila primerne prostore za PHE, se takoj preselimo nazaj; v treh dneh,” pravi Ravnikar. “Ne rušimo mreže nujne medicinske pomoči, le primerne pogoje za PHE potrebujemo.”
Do pred dvema letoma je zanjo koprski ZD od zdravstvene zavarovalnice prejemal le 60 odstotkov predvidenega denarja, preostalo je pokrival sam. “Ne gre za denar. Naj PHE v celoti prevzame tisti, ki bo zagotovil predpisane pogoje za delo,” pravi Ravnikar. Dodajmo, da prejemajo zadnji dve leti zanjo na leto 860.000 evrov.
Ko se ni kje umiti
Zdravnica Alenka Liun iz koprskega ZD, sicer tudi vodja centralne urgentne službe in članica ekipe PHE, kamor pride delat po delu v svoji ambulanti, pa našteva: “Delo sem nameravala posvetiti urgentni medicini, se zaradi dolgotrajno slabih razmer za to nisem odločila. Delam pa tudi v PHE, saj skušam reševati življenja, ko je nujno. A ko prideš z intervencije s terena, si pogosto prepoten, okrvavljen, blaten, premočen, pa se nimaš kje stuširati, posušiti bunde, kaj šele spočiti.”
O zadnjih zapletih pa pravi: “Dogovarjanje v Istri traja že predolgo, boljših pogojev za delo pa ni. Peripetije so še najbolj podobne brezplodnemu početju - ko skušaš oživljati nerojenega otroka, in to takoj po abortusu.”
JASNA ARKO
