Oživljena figova vas
Bržanova domačija v Smokvici, ki sodi med sto najlepših vaških arhitektur v Sloveniji, je primer dobre prakse, kako ohraniti kulturno dediščino v zaledju. Koprska občina namreč postopoma odkupuje lastniške dele kmečkega poslopja in jih s pomočjo evropskega denarja tudi obnavlja.
SMOKVICA> Za obnovo Bržanove domačije so do zdaj v koprski občini uspeli pridobiti 200.000 evrov, upajo pa še na dodatnih 110.000 evrov.
Kmalu odkup bližnje stavbe
Bržanova domačija sodi med sto najlepših domačij na Slovenskem in je lep primer istrske vaške arhitekture iz 16. stoletja. Stavbe so se razvile okrog velikega dvorišča. Nazadnje, približno desetletje po drugi svetovni, so v stavbnem kompleksu živele tri družine. V severnem delu so bila tri skromna stanovanja, dve kleti, hlev s senikom in lopa z dostopom v prvo dvorišče. Južni del domačije je bil gospodarski. V kamnit zid, ki loči obe dvorišči, je vzidan vodnjak.
Pod okriljem evropskega projekta Revitas so tako že uredili kletne prostore (nekdanji hlev), v katerih so namestili informacijski monitor z uporabnimi podatki o vasi in okolici, razstavne vitrine za domače izdelke in pridelke ter sanitarije. V pritličju je mala dvorana, namenjena druženju, predavanjem, delavnicam ter kuhinja. Novo podobo so dali tudi nadstropju, v katerem po novem domuje manjša krajevna etnološka zbirka.
V občini načrtujejo odkupiti tudi bližnjo stavbo, ki je sestavni del domačije. V hiši je dobro ohranjeno kurišče, ki ga nameravajo obnoviti. Odkup lastniških deležev je dolgotrajen zaradi številnih dedičev, ki so razseljeni po svetu. Junija bo jasno, ali bodo tudi za nadaljevanje projekta in s tem odkup objekta znova uspeli pridobiti kaj nepovratnega evropskega denarja v okviru projekta Revitas 2. Za nakup nepremičnine bodo namreč morali odšteti 84.500 evrov.
Smokvica ima figovo ime vsaj od leta 1540, ko je bila vas z imenom Figarol oziroma Figarola vrisana na zemljevidu beneškega kartografa, izolskega rojaka Pietra Coppa.
Dvorišče bo moralo še počakati
Dvorišče, kjer je bil nekoč svinjak in kjer je še danes zanimiv vodni vir, ki po pričevanju domačinov nikoli ne presahne, bo moralo še počakati na obnovo. V občini pravijo, da ga bodo zaščitili in s tem preprečili njegovo propadanje. Če bodo v blagajni uspeli nastrgati nekaj denarja, bodo pripravili del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Koprska občina je obnovljeni del Bržanove domačije predala v upravljanje KS Gračišče in Društvu Figaruola. Dejanska skrbnica je domačinka Adrijana Starc, ki so jo predlagali v smokavskem društvu. Med drugim je zadolžena za sodelovanje pri predstavitvah in promociji domačije in vasi Smokvica, je pa tudi povezovalni člen med ponudniki domačih pridelkov, ki lahko v tamkajšnjih prostorih predstavljajo izvirnost slovenske Istre.
V smokavskem Društvu Figaruola so se odločili, da tudi to poletje ne bodo pripravili smokavske šagre Kur en bot. Prvič so brez tradicionalne prireditve ostali že julija lani. Zadnja leta so organizatorji predvsem na račun slabega vremena pridelali minus. Obiska je bilo namreč premalo, da bi se računi izšli. Že lani so v društvo napovedali, da bodo razmislili o novem konceptu prireditve, ki je prerasla prvotno zastavljene okvire. Novi predsednik Matej Starc pravi, da sveže zamisli še iščejo in usklajujejo različne želje.
“Vas in naše lepote bi radi približali obiskovalcem z vseh koncev in krajev. Dobre izkušnje imamo z različnimi društvi, ki se v naše kraje podajajo na raziskovanje Kraškega roba. Iz Smokvice vedno odidejo polni prijetnih vtisov in napovedjo, da se bodo še kdaj vrnili,” zadovoljno pove skrbnica domačije.
Uredili bodo spominsko sobo
Podobno izvemo tudi pri novopečenem predsedniku Društva Figaruola Mateju Starcu. Pravi, da bodo v prihodnjih mesecih v domačiji uredili tudi spominsko sobo, v kateri bodo razstavili pohištvo in obnovljene stare predmete, s čimer bodo nekdanjemu kmečkemu poslopju vdahnili duh preteklosti.
Adrijana Starc v sodelovanju z domačini že zbira različen inventar, ki bi ga kazalo umestiti v takšno zanimivo etnološko zbirko. “K sreči so nekdanji stanovalci Bržanove domačije v hiši pustili posteljo in dve omari, tako da se lahko pohvalimo z originalnim pohištvom. Upam, da bomo uspeli najti tudi kakšno starinsko posteljnino in drugo opremo,” se nadeja Starčeva.
NATAŠA HLAJ
