Palača v primežu lastniških sporov
Avgusta 2006 smo v PN napovedali, da bi se že jeseni istega leta lahko začela dolgo pričakovana obnova palače Totto ex Gavardo v Kidričevi ulici. Vsaj tako je takrat zagotavljal direktor koprskega podjetja Maxikonto Benko Grgič, ki pri tem projektu vodi inženiring za večinsko lastnico stavbe Optiko Salobir.
KOPER> Bodo velikopotezni načrti o ureditvi nadstandardnih stanovanj, poslovnih prostorov in trgovin doživeli epilog ali pa bomo priča še enemu neuspešnemu poskusu oživljanja mestne dediščine?
Investitor Norbert Salobir iz Optike Salobir ponavlja - kot že večkrat doslej -, da ne namerava obupati, ker je do zdaj za nakup objekta, odkup občinskega stanovanja, za plačilo komunalnega prispevka, arhitekturne projekte in plačilo najema solastnikovega skladišča odštel že vrtoglavih 1,2 milijona evrov.
Zdajšnjo baročno podobo je palača Totto ex Gavardo dobila s spojitvijo treh zgradb v 18. stoletju. V 60. letih minulega stoletja pa so ji pod vodstvom arhitekta Eda Mihevca v pritličju odprli štirikotne arkade. Palača skriva v svoji notranjosti zanimiv atrij, stopnišče in številne talne ter stenske poslikave notranjih prostorov. Zunanjost palače krasi relief beneškega leva s trdnjave Levji grad, ki je varovala mesto na njegovi nekdaj edini povezavi s kopnim.
Salobirjevi nameni ostajajo resni
“Z županom Borisom Popovičem sva se pred časom ponovno srečala in zatrdil sem mu, da moji nameni ostajajo resni in zavezujoči,” poudarja Salobir.
Kje se torej zatika? Po Salobirjevih besedah je največja ovira na poti do prenove neurejen odnos z etažnim solastnikom Željkom Lančem. Ta ima 22-odstotni lastniški delež, ki pa ga - tako Salobir - ne namerava prodati. Sogovornik pravi, da je Lanču celo predlagal, naj sam obnovi in torej obdrži svoj del stavbe, le da bo pri tem moral upoštevati smernice, ki so jih zapisali v projekte. Palača namreč ne sme postati “mišmaš” različnih gradbenih materialov in arhitekturnih slogov.
Palača je bila nekoč v občinski lasti. Pred skoraj 20 leti je objekt pristal v rokah družbe SGP Koper, ki je v zameno za lastništvo palače obljubilo gradnjo vrtca na Vojkovem nabrežju. Kasneje je stavba prešla v last podjetja Micom Marcus (obvladoval ga je pokojni podjetnik Miladin Ostojič), ki pa je šlo v stečaj. Danes je 78-odstotni lastniški delež v domeni podjetja Optika Salobir, 22 odstotkov površin v palači pa je v lasti podjetja Lanč. V palači je bilo tudi občinsko stanovanje, ki pa so ga prodali Salobirju.
Lanč noče prodati in niti obnoviti
“Tudi s tem se ni strinjal, tako da sem povsem nemočen. Rad bi obnovil stavbo, saj je tudi meni v interesu, da se projekt vendarle premakne z mrtve točke. Zdaj sem v položaju, ko imam s palačo več škode kot koristi,” dodaja. Salobir se sprašuje, kako je mogoče, da je slovenska zakonodaja tako prizanesljiva do manjšinskih lastnikov, ki lahko zaradi samovolje bistveno ogrožajo projekte večinskih lastnikov.
Precej manj pa je zgovoren Lanč, ki pravi, da še ne ve, kako se bosta s Salobirjem dogovorila glede bodoče obnove palače. “Zdaj bi rad, da se čimprej sanira nastalo škodo zaradi padajočega ometa,” je kratek Željko Lanč.
Zanimivo, da za zamudo pri prenovi krivi Salobirja. “Zatika se pri njegovih soglasjih, ker se ne strinja, da bi obnovili streho in podstrešje,” je vse, kar smo uspeli izvedeti pri koprskem podjetniku.
Palača po obnovi
Konservatorski program, ki so ga leta 2003 izdelali v piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, med drugim narekuje investitorju, naj ukine ulično pasažo oziroma arkadni hodnik v pritličju in razširi prostore do glavne fasade, v vrtnem vhodu za palačo pa naj odstrani prizidka in zunanje stopnišče. Palača naj bi bila po obnovi višja za etažo. V njej nameravajo urediti 18 tržnih stanovanj. V pritličje naj bi umestili poslovno dejavnost - prostora je za največ šest lokalov. Kako se bodo do predvidene obnove opredelili okoliški prebivalci, bo znano, ko jih bo upravna enota pozvala k sodelovanju v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
NATAŠA HLAJ
