Pametni telefon, 3D očala in hop na sprehod po muzeju
Zbirke v Pokrajinskem muzeju v Kopru si je po novem mogoče ogledati tudi prek virtualne aplikacije, natančneje s pomočjo 3D sferičnega pogleda s stereoskopsko tehnologijo. Zapleteno poimenovanje, ki pa spletnemu obiskovalcu kar iz udobnega domačega naslonjača ponuja vstop v 30 muzejskih sob z zanimivimi eksponati. Vse, kar je treba imeti za takšen virtualni sprehod, sta pametni telefon in posebna 3D očala.
KOPER V virtualni Pokrajinski muzej je mogoče vstopiti prek povezave http://virtual.pokrajinskimuzejkoper.si
Direktor Pokrajinskega muzeja Luka Juri zadovoljno ugotavlja, da je koprski muzej tako na slovenski kot tudi na svetovni ravni med prvimi muzejskimi ustanovami, ki ponujajo možnost virtualnega ogleda s sferično fotografijo v tridimenzionalni tehnologiji.
Premikajo meje dostopnosti muzeja
Veseli ga, da si bodo lahko bogato kulturno dediščino, ki jo hranijo v prenovljeni palači Belgramoni-Tacco, ogledali tudi obiskovalci z gibalnimi težavami ali ljubitelji muzejev iz oddaljenih krajev. “Naša virtualna novost, za katero smo porabili 3000 evrov, premika meje dostopnosti in je obenem tudi dobra promocija. Kdor si bo najprej tako ogledal naše zanimive zbirke, ga bo morda zamikalo, da v muzej pride tudi na obisk,” Juri razmišlja podjetniško.
Virtualno se bo tako mogoče sprehoditi po muzejski orožarni, umetnostnozgodovinski zbirki, renesančni zbirki, zbirki Poznogotska umetnost in glagolska kultura na podeželju, glasbeni zbirki Musica Aeterna Est in prazgodovinski arheološki stalni razstavi Skozi spiralo časa.
Do 144 fotografij za eno sfero
Direktor podjetja Fotosfera Jernej Filipčič, ki je za muzej v dobrih štirih mesecih razvilo to najsodobnejšo tehnološko rešitev, pojasnjuje, da so sferične fotografije izdelali iz več posamičnih fotografij s posebnim objektivom. Ta ustvari zelo širokokotno fotografijo. Več teh fotografij so nato združili in pritrdili na tridimenzionalno sfero. “Ko se uporabnik, ki nosi 3D očala, znajde v sredini te sfere in ko se obrača, ima občutek, da se premika po prostoru. Če je sfera tridimenzionalna, potem tudi vse predmete na sliki vidi v 3D tehnologiji,” opisuje Filipčič. V nekaterih muzejskih prostorih so morali najprej narediti tudi do 144 ločenih fotografij, ki so jih nato sestavili v eno sfero.
Sicer pa ob virtualnem ogledu muzeja mogoče pri posamičnih predmetih iz zbirk dobiti pisne in zvočne informacije v treh jezikovnih različicah; slovenščini, italijanščini in angleščini. V recepciji muzeja bodo obiskovalcem, ki imajo gibalne težave, na voljo ena 3D očala, s katerimi se bodo lahko iz avle virtualno povzpeli do zbirk v nadstropjih.
Juri se zaveda, da je pomanjkljivost, ki je v muzeju še niso uspeli rešiti, dostopnost zbirk gibalno oviranim. Pravi, da je namestitev dvigala v staro palačo tehnično in finančno zahteven zalogaj, saj bi zanj morali odšteti okrog 300.000 evrov. Tudi zato se nagiba k drugačni rešitvi, ki jo vidi v nakupu posebnega invalidskega vozička z goseničarjem, ki bi obiskovalcem omogočal posebne naklone in vzpon po stopnicah.
NATAŠA HLAJ
