Paradižnika in jagod brez študentov ne bi bilo
Med aprilom in septembrom so se študenti Univerze na Primorskem povezali z nekaterimi istrskimi podjetji ter si pri njih nabirali znanja in izkušnje. A sodelovanje študentov z gospodarstveniki šepa po vsej Sloveniji in Istra ni izjema.
KOPER > Univerza na Primorskem je bila novembra lani izbrana na javnem razpisu za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja in tudi pridobila denar - 167.000 evrov - za izvedbo devetih od 14 prijavljenih projektov. Na univerzi so razpisu primerno sestavili projekte, skozi katere so se povezali z gospodarstveniki, po možnosti bodočimi delodajalci študentov, izbrali pedagoškega in delovnega mentorja ter študente, dovolj odgovorne in zanesljive, da so začeto nalogo speljali do konca.
S Kmetijsko zadrugo Agraria je sodelovala ekipa s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Famnit) ter Fakultete za management. Patricija Pirnat, vodja zadružne proizvodnje v Agrarii, je študentom hvaležna za obujanje pred tremi leti zaprtega proizvodnega obrata Purissima. “Želeli smo narediti nekaj boljšega. Purissimo smo obudili, začeli s proizvodnjo ekoloških sadik in zasnovali nove modele kmetovanja, saj je v Istri malo zemlje za pridelavo zelenjadnic. Danes lahko okušate naš paradižnik iz zelene grede, ki bo zorel do decembra, pa tudi jagode, ki jih prej nismo gojili,” je na včerajšnji novinarski konferenci v prostorih univerze povedala Patricija Pirnat.
Prav z jagodami so presegli cilje projekta, je dodala danes že diplomiranka Tea Knap s Famnita. “Študenti smo spoznali, kako podjetje razmišlja, njihovo organizacijo delovnega procesa, strokovnjake. Mogoče pa smo spoznali tudi našega bodočega delodajalca,” je dodala. Tudi Irena Baša iz podjetja Actual, ki je doslej zaposlilo že dvanajst študentov primorske univerze, je izmenjavo znanj s študenti pohvalila. “Padla pa nam je sekira v med, da smo lahko sodelovali s študenti aplikativne kineziologije,” je poudarila. Študent Leon Marc je zadovoljen, da so lahko v prakso prenesli svoja teoretična znanja. “Delavci Actuala so med uvajanjem procesa gibanja dosegli strokovno izkušnjo. Če pa bodo znanje pravilne vadbe vpeljali v svoj življenjski slog, bo to postal trajnostni učinek,” je učinke strokovno utemeljila pedagoška mentorica Dorjana Zerbo Šporin.
Izkušnjo študentov Pedagoške fakultete pa je orisala Silva Bratož. “Navdušilo me je, kako so se sposobnosti študentov razvijale med projektom.” S podjetjem Euro Nobile direktorice Nevije Božič so sodelovali pri dveh projektih (razvoj inovativnih pristopov k zgodnjemu učenju jezika in skozi gibanje do tujega jezika) ter pritegnili več kot 140 otrok.
Univerza pričakuje podoben razpis, v katerem pa bodo lahko sodelovali z javnimi zavodi. In ni malo študentov družboslovja in zdravstvenih ved, ki upajo na delo pri takšnih delodajalcih.
ALENKA PENJAK