Piran in Tartini kot Salzburg in Mozart
Evropski čezmejni projekt, ki bo trajal dve leti, bo povezal institucije od Pirana prek Ljubljane in Trsta do Padove. Ovrednotil bo dediščine Giuseppeja Tartinija za razvoj kulturnega turizma na tem območju. S skoraj 1,3 milijona evrov denarja bodo obnovili Tartinijevo hišo v Piranu, pregledno uredili glasbenikovo delo in organizirali serijo koncertov.
PIRAN > > “Zdaj je čas, da v našo turistično destinacijo vnesemo nove vsebine, ki se bodo povezale v ponudbo kulturnega turizma,” je ob predstavitvi evropskega čezmejnega projekta, kjer je vodilni partner piranska občina, dejal piranski župan Peter Bossman. “Tako kot ob omembi Salzburga pomislimo na Mozarta, si želimo, da bi rekli Piran in si predstavljali Tartinija,” doda. Lada Tancer, vodja občinskega urada za družbene dejavnosti, je ob tem pojasnila, da bodo s sodelovanjem pri projektu prenovili Tartinijevo hišo in jo kot muzej povsem odprli za javnost. Na Konservatoriju glasbe Giuseppeja Tartinija iz Trsta, ki prav tako sodeluje pri projektu, bodo arhivirali, katalogizirali in predstavili Tartinijevo glasbeno dediščino, Festival Ljubljana pa bo skupaj z ostalimi partnerji organiziral serijo koncertov na temo Tartinijeve glasbe. V okviru projekta bodo namreč vzpostavili pot kulturnega turizma, ki bo segala vse do Padove, kjer je Tartini deloval in umrl.
V Tartinijevi hiši v Piranu, kjer se je skladatelj leta 1692 rodil, danes domuje piranska italijanska skupnost Giuseppe Tartini. Njihove pisarne bodo preselili v sosednjo Baročno hišo. “V osrednji dvorani Vedut bodo še naprej organizirani dogodki kot do zdaj,” izpostavlja predsednica skupnosti Manuela Rojec. V palači je ohranjena Tartinijeva spominska soba z mojstrovo violino. S pomočjo projekta - delež piranske občine znaša skoraj 348.000 evrov - bodo obnovili njeno zunanjost in jo multimedijsko tehnološko opremili. Tartinijeva hiša je od odkritja dragocenih fresk v notranjosti, konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Obiskovalci bodo v prihodnje, poleg ogleda Tartinijevih predmetov, lahko tudi prisluhnili in se podučili o mojstrovem glasbenem opusu.
NATAŠA ČEPAR