Piran so čutili, ne da bi ga videli

PIRAN> Udeleženci so se podali od Tartinijevega trga mimo pomola do Punte in poskusili čutiti, kako mesto in obalo doživlja nekdo, ki ne vidi. “Mesto zelo dobro poznam, a vseeno ne morem hoditi brez spremstva. Če bi bila postavljena ograja, pa bi lahko prišel tudi do Portoroža,” je povedal Prodan. Nekateri udeleženci so z zavezanimi očmi ugotovili, da slepim pri orientaciji pomagata predvsem sonce in morje, v pomoč jim je tudi zidek pred hotelom Piran. Več težav je na pomolih, ki nimajo ne roba ne ograje. Težko je hoditi tudi po kamnitem tlaku, saj plošče niso ravne. “Bojim se, da mi bodo noge popustile,” je povedal Prodan, preden je na cilju na Punti s tipanjem prepoznaval kamnite skulpture.HR