Piranski proračun je letos težak 30 milijonov evrov

PIRAN> Župan Peter Bossman pa dodaja, da bo občinska uprava upoštevala vse na seji občinskega sveta podane pripombe k predlogu proračuna.

Četudi piranska občina letos načrtuje, da bo porabila približno 30 milijonov, vsaj 26 milijonov pa se nadeja prihodkov, se ji zaradi prenosa približno štirih milijonov iz prejšnjih obdobij, po vsej verjetnosti ne bo potrebno zadolževati. Tako ocenjuje nekdanji župan in v tem mandatu občinski svetnik Tomaž Gantar. Ki pa ima, tako kot nekateri drugi svetniki, nekaj pripomb na predlog proračuna.

“Menim, da je gasilcem namenjeno premalo denarja. Tudi povišana vsota s 170.000 na 350.000 evrov za prostorsko načrtovanje je pretirana. V našem mandatu smo namreč izdelali že večino te projektne dokumentacije in jo poslali v preverjanje v Ljubljano. Zato ocenjujem, da je tak izdatek pretiran,” je odločen Gantar.

Poroštvo za Okolje?

Gantar se sprašuje še o smiselnosti dodatka denarja za Center za pospeševanje podjetništva (CPP), saj ta deluje dovolj dobro. Moti ga, da so snovalci proračuna za letošnje leto izločili investicijo v dom vodnih športov na Bernardinu in da niso priskrbeli denarja za morebitno delovanje palače Trevisini v kulturne namene. Pa še, da so znižali postavko za društva in tako zelo pomemben šport mladih. Ne nazadnje se nekdanji župan tudi čudi, češ zakaj je potreben milijon evrov za informatizacijo občinske uprave: “Menim, da je v teh kriznih časih vlaganje v nadvse moderno tehnologij nesmiselno.”

Župan Peter Bossman na Gantarjeve pomisleke zagotavlja, da bo občina upoštevala vse pripombe svetniških skupin in umika predlog širitve CPP s tako imenovanim kariernim centrom, ki so ga predvidili v njegovem predvolilnem programu.

Pred volitvami je Bossman obljubljal tudi veliko pozornost področju sociale, kar pa ne odseva v letošnjem proračunu. To postavko so znatno znižali, na kar opominja večina svetnikov. “Imate prav,” odgovarja Bossman, “sicer pa smo se trudili denar porazdeliti pravično.”

Svetnika italijanske narodnostne skupnosti Luciana Monico preseneča, da bi občina za 20 odstotkov znižala stroške za delovanje občinskega sveta. “To pomeni zmanjšati število občinskih sej na pet na leto, kar vodi v nedemokratičnost, v katero smo z izvolitvijo občanov zavezani.” Bossman se ob tem sprašuje, ali bi bili svetniki pripravljeni pristati na znižanje sejnin, zato da občina pri tej postavki prihrani.

Pas bo moralo zategniti tudi javno podjetje Okolje. “Denar za ravnaje z odpadki bo zadostoval le za pol leta. Pripravljeni pa moramo biti še na obdobje podražitev, ko bo država odmrznila cene teh kumunalnih storitev. Del denarja bi lahko črpali iz vsote 100.000 evrov, namenjenih novemu regijskemu centru za odpadke v Logatcu,” je prepričana Milica Maslo (Desus) z Okolja.

Okolju občina ne zagotavlja niti sredstev za širitev pokopališča. Direktor javnega podjetja Darij Barille (LDS) se na Bossmana obrača z vprašanjem, ali občina lahko Okolju, ki je veliko vlagalo v razne javne infrastrukture in se zato zadolžilo, ponudi poroštvo. Do naslednjega branja proračuna tega občinski uradi ne bodo uspeli urediti, je odgovor pristojnih.

Piran propada

Zorica Mužinič (Neodvi sen.si) obsoja predvsem propadanje Pirana in prosi za natančno opredelitev postavk o gradbenih projektih v mestu, Slavko Ivančič Neodvisen.si) pa na osnovi izkušnje izdajanja Portorožana (je tudi predsednik portoroške krajevne skupnosti, kjer to glasilo izhaja), ocenjuje, da je 56.000 evrov za občinsko glasilo Solni cvet veliko preveč.

“Če boste odvzeli denar gasilcem, ki se že sedaj težko prebijajo skozi svoje stroške, bo s tem ogrožena tudi varnost občanov ob naravnih nesrečah. Le od prostovoljstva in adrenalina, ki jih spremlja ob njihovih akcijah, gasilci ne bodo učinkoviti,” sklene Marjan Tončič (SDS). In si želi denar za obnovo avstrijskega pomola na Bernardinu za potrebe pomorske šole, sicer ne bo izpolnjevala evropskih standardov.

Pripombam navkljub so svetniki predlog proračuna soglasno sprejeli.

LEA KALC FURLANIČ