Plima v Piranu poškodovala predvsem vozila
Morje, ki je zaradi plimovanja in valov minule dni večkrat zalilo obrežne predele Pirana, na javnih površinah ni naredilo večje škode. Kamenje in naplavine so z obrežja že odstranili, so sporočili z občine Piran. Nekaj škode je tudi v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, vendar manj kot ob visokih plimah v minulih letih.
PIRAN, SEČOVLJE, STRUNJAN> Podatkov o tem, koliko avtomobilov je bilo v zadnjih dneh poškodovanih, ker jih je zalilo morje, na piranski občini nimajo. Vnovič pa so poudarili, da bi jih lastniki lahko pravočasno umaknili z obalnih predelov. Še največ škode je morje naredilo v eni od restavracij na Prešernovem nabrežju, kjer je po podatkih lastnika za 45.000 evrov škode.
Napovedi hujše od realnosti
K sreči so bile napovedi vremenoslovcev tokrat hujše od plim, ki so jim sledile, ugotavlja vodja krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. Sečoveljske soline so plimo relativno dobro prenesle, kar gre po njegovem pripisati predvsem sanacijskim delom, ki jih tam intenzivno izvajajo v zadnjih letih.
Ponavljajoče se visoke plime so tokrat vztrajale kar neobičajno dolgih deset dni, vsaka visoka voda pa je nasipe malce “pogrizla”, pojasnjuje Sovinc. Poškodbe so v solinah sproti sanirali, s čimer so škodo bistveno ublažili. Poškodbe po vsaki visoki vodi je tako odpravljalo okrog 40 ljudi.
Čelni nasipi ob morju, nasip ob Drnici in Jernejevem kanalu, ki so jih vse že temeljito sanirali, so jo odnesli brez velikih poškodb. Najbolj poškodovan je predel Fontanigge, kjer so se sanacije komaj lotili.
Namesto kamnitih zidov zemeljski nasipi
Kot zdaj ugotavljajo v Sečoveljskih solinah, najbolj poškodovanega predela v Fontaniggiah z denarjem, ki jim je na voljo v okviru programa LIFFE in državnega sanacijskega programa, ne bo mogoče sanirati tako, kot so načrtovali doslej. Zato razmišljajo, da bi se namesto kamnitih zidov tokrat lotili gradnje cenejših zemeljskih nasipov.
Sicer pa visoka voda ni vplivala na življenje ptic in drugih živalskih vrst v solinah. Le za dobro rast slanoljubnih rastlin, ki uspevajo v Fontaniggiah, je morske vode, ki se nekontrolirano preliva čez nasipe, že preveč.
Do manjšega prelivanja ob visoki plimi je prišlo tudi v Strunjanskih solinah. Vodotok Roja po besedah vodje krajinskega parka Marka Starmana k sreči ni nanašal sedimentov in blata, čelni nasipi ob morju pa so visoko vodo vzdržali.
STA