Po dvajsetih letih spet delujoča muzejska fontana
Prvega oktobrskega dne je v Pokrajinskem muzeju Koper, prvič po več kot dvajsetih letih, spet začela delovati vrtna fontana v lapidariju, enem najlepših vrtov v Sloveniji.
KOPER > Zanimivost fontane ni le v tem, da s svojim vodnim curkom krasi vrt palače, temveč v zgodovinskem kapitelu, iz katerega curlja voda, pojasnjujejo v Pokrajinskem muzeju. Njegova zgodovina je dolga več kot 600 let in je povezana z gradnjo srednjeveškega mestnega vodovoda. Koper je bil namreč, pod okriljem Benetk, v vojni z Genovežani in je bil v letih 1380 in 1381 porušen. Za obnovo mesta je bil zaslužen dož Antonio Venier (1382-1400), ki je otoško mesto ponovno oskrbel s pitno vodo.
Vodovod je predstavljal pravi tehnološki podvig, saj je bil s kopnega (Vergaluč), po lesenih ceveh iz črnega bora, speljan pod morsko gladino do današnjega Mudinega trga, opisujejo. Kapitel, ki danes krasi muzejsko fontano, je bil prevotljen, iz njega je bruhala sveža voda. Pod zgornjim robom teče težko berljiv napis, medtem ko štiri polja kapitela krasita po dva družinska grba (Venier in Morosini) kot trajen zapis zaslug beneškega doža in koprskega župana (Lodovico Morosini 1398, 1401?).
“Posebnost fontane je tudi čarobna zlata ribica, ki v njej plava. Ribica je čarobna zato, ker jo vidijo le tisti, ki dovolj pogosto obiskujejo koprski muzej,” trdijo v Pokrajinskem muzeju.
NR