FOTO: V Portorožu na novoletnih skokih v morje skočilo več kot 400 sodelujočih
“Glej, neverjetno, še sonce je posijalo,” so se malo pred 13. uro, tik preden se je začela segrevati prva skupina kopalcev, razvedrili obrazi, zbrani ob pomolu pri centralni plaži v Portorožu. “Zakaj januarja skačem v morje? Ker lahko!” je nasmejano pribila ena od skakalk in z njo se je strinjalo še dobrih 400 pogumnežev iz vse Slovenije in tujine.
PORTOROŽ > Skakanje v zimsko morje ni nobena novost v istrskih mestih. To od nekdaj počnejo vsi, ki jih mraz ne prestraši, temveč jim vzbuja celo ugodje. Skok v morje, ki ima pod 19 stopinj Celzija, je za človeški organizem poln dobrodejnih občutkov, ko pa ima morje še manj, denimo 13,5 stopinje, kot jih je imelo 1. januarja, pa je korist hlada toliko večja.
To že dolgo vedo resda maloštevilni, vendar vztrajni kopalci od Ankarana do Portoroža, ljubkovalno imenovani pingvini, ko pa v zgodbo skoči dobra organizacija in promocija, nastane množična športna prireditev Novoletni skok v morje, ki jo je k slovenski obali letos že 17. pripeljal znani triatlonec iz Celja Nino Cokan.
Ana iz Ljubljane
“Spomin na tisti prvi skok je še vedno tako dober, da sem se rada vrnila. Čutim, da to postaja moja tradicija, kar se mi prav tako zdi super.”
“Ljudje potrebujejo izzive”
“Organizator se zmeraj prvi poda v morje,” zažari Nino Cokan, presrečen, da je po treh letih, ukleščenih v stisk pandemije, v Portorož privabil navdušence z vseh koncev in krajev.
Ob tako čemernem dnevu, kot je bil prvojanuarski v Portorožu, je bila množica, oblečena v barvite kopalke in široke nasmehe, dobrodošla popestritev sivemu Portorožu. Vesel, da na zdrav način dvigujejo utrip turističnemu mestecu, jih je pozdravil tudi piranski župan Andrej Korenika.
Listina zaveze za skakalke in skakalce
Vsem, ki so skočili v morje, so podelili listino, s katero so se zavezali, da bodo vedno vestno skrbeli za neokrnjenost in čistočo ter promocijo slovenskega morja. Udeležba na dogodku je skakalce stala 15 evrov, kdor je želel še kaj pojesti, pa je plačal 30 evrov.
“Prepričal in navdušil me je sin,” pove Dorotej, sogovornik s Ptuja, in pokaže na sina Aneja, ki se po skoku v morje navihano smeji od ušesa do ušesa. “Še bova to ponovila!” prepričano pove mladenič, medtem ko ga družina boža s pogledi. In ko očeta vprašamo, kakšne novoletne obljube sta si s sinom zadala, zlahka odgovori: “Da bi bilo bolje, kot je bilo lani.”
“Skupaj bova naredila nekaj 'odštekanega'”
David iz Kopra je tokrat prvič skočil v januarsko morje. “Vsako leto se kopam do decembra, nakar počakam na pomlad. Odločitev, da sem danes tukaj, je bila zlahka sprejeta. Plavanje skozi vse leto je namreč ena od mojih novoletnih zaobljub.”
Ob Davidu je bil tudi njegov brat Simon, ki živi na Ptuju. “Najprej smo skupaj silvestrovali, zdaj pa naju z bratom čaka še skok,” pove Simon. Nikoli še ni plaval v morju, ki ima zimske temperature. “Všeč mi je, da bova skupaj storila nekaj 'odštekanega', zato sva tukaj,” doda Simon.
Ne prvič, pač pa petič je prvega januarja v portoroško morje skočila Marinka iz Škofje Loke: “K tej prireditvi me pritegne njena posebna energija. Uživam v celotnem dogodku in komaj čakam na ta dan v letu.”
Iz Ljubljane se je v Portorož k Novoletnemu skoku v morje pripeljala tudi Ana, tokrat drugič. “Spomin na tisti prvi skok je še vedno tako dober, da sem se rada vrnila. Čutim, da to postaja moja tradicija, kar se mi prav tako zdi super.”
