Po vroč kostanj čez slab mesec
Komunalni odpadki so v četrtek dodobra segreli ozračje v dvorani izolskega občinskega sveta. Skregali so se celo nekdanji zavezniki in strankarski kolegi, denimo Tomislav Vitezica (Izola je naša, IJN) in zdaj neodvisni svetnik Darko Grad. A tudi po več kot uro trajajoči razpravi občinski svet ni sprejel nobenega sklepa o odlaganju dela odpadkov iz piranske in koprske občine.
IZOLA > Občinski svet se je tako le seznanil z nekaterimi informacijami, povezanimi z ravnanjem z odpadki. Med njimi je najbrž najpomembnejša ta, da znaša povprečna položnica za izolske komunalne storitve (zaradi tri leta zamrznjenih cen) 10,57 evra, sicer bi znašala 15, 43 evra. Skupaj s stroški, ki jih bo Komunali prineslo podaljšano okoljevarstveno dovoljenje za uporabo deponije (pričakujejo ga čez en mesec), pa bo nova, “odmrznjena” cena kar 18,16 evra.
Izolski župan Igor Kolenc ni vedel, da se koprski župan Boris Popovič z ljubljanjskim kolegom Zoranom Jankovićem dogovarja o odlaganju koprskih odpadkov na ljubljanski regijski deponiji. Podobno kot Breda Pečan (SD) in Alojz Zorko je bil tudi sam kritičen do okoljskega ministrstva: “Da projekt Cero NIK Logatec ne velja več, smo izvedeli iz medijev. Uradnega obvestila doslej še nismo prejeli.” Odločanje o odlaganju odpadkov sosedov bo najbrž uvrstil na sejo 28. junija. Komunala naj bi do tedaj dobila okoljevarstveno dovoljenje, Bele pa nekaj dodatnih informacij.
Prav zaradi napovedane podražitve in neizbežnega, do milijon evrov visokega stroška z zapiranjem deponije, direktor Denis Bele predlaga, da bi jo - pred zaprtjem konec leta 2015 - bolje izkoristili, torej tržili. A tudi po tej logiki bi skupaj z odpadki sosedov na Baredih zasedli zelo malo prostora - zgolj toliko, kolikor so ga sami potrebovali pred uvedbo sistematičnega ločevanja pred sedmimi leti.
Te informacije so bile dobrodošle za nekdanjega prvega moža Komunale Alojza Zorka (IJN), ki je še pred sejo nasprotoval uvrstitvi te točke na dnevni red. Ker pa dvomi, da bodo regijska odlagališča zaživela takoj po letu 2015, je vodstvi občine in Komunale pozval, naj na Baredih ohranita kar največ prostih zmogljivosti. Njegova strankarska kolegica Manca Vadnjal Stojanović je opozorila, da morajo za mnenje o odlaganju smeti sosedov vprašati krajane. Pogostejši prevozi komunalnih tovornjakov pa bodo podobno uničujoči za cesto do Baredov, kot so bili prevozi izkopane zemlje iz markovških predorskih cevi. Najostrejši je bil Radivoj Nardin (SDS), z izjavo, da se mu zdi sprevrženo sprejemati tuje smeti zaradi ekonomske računice in neizbežnega smradu. To bi bilo, kot bi se zdrav človek odločil prodati ledvico.
Vse skupaj je podžgalo Darka Grada, češ: “Kako dovolite, da vaše odplake odvajajo v Koper?” Občini in Komunali je odsvetoval sklicevanje zborov krajanov, nakar ga je Tomislav Vitezica opomnil, da je prav on v času županovanja Tomislava Klokočovnika zagovarjal zaprtje deponije. Vprašal se je, če je Gradovi izgubi spomina botrovalo poapnenje žil. “Takrat nisi razumel in niti zdaj ne. Mi zagovarjamo zaprtje,” mu Grad ni ostal dolžan. Marino Domio (SD), v preteklosti tudi sam direktor Komunale, je namreč pred tem opozoril, da morajo deponijo, samo sto metrov oddaljeno od naselja, čim prej zapreti. Še prej pa si morajo zagotoviti rešitev za odlaganje odpadkov. MIRJANA CERIN