Po znanje na ekološko kmetijo

Istra
, posodobljeno:

Kmetija Forte pri Svetem Petru ni le ekološka kmetija, pač pa tudi učni center, kjer je mogoče preučevati učinke trajnostnega razvoja. Po nekaj letih ekološkega kmetovanja v oljčniku že opažajo več vrst živali in rastlin.

Luka Terbižan in Matija Reberšek Prendivoj z OŠ Sečovlje  so na kmetiji Forte izdelali hišo za žuželke
Luka Terbižan in Matija Reberšek Prendivoj z OŠ Sečovlje so na kmetiji Forte izdelali hišo za žuželkeHelena Race

SVETI PETER > Učno ekološko kmetijo Forte v Svetem Petru so vzpostavili v zadnjem letu v okviru projekta za spodbujanje trajnostnega razvoja v porečju Dragonje. “Z leti človek pridobi nekaj znanja in ugotovi, da bi ga bilo dobro deliti. V našem oljčniku tako lahko preučujemo, kako se povečuje število živalskih in rastlinskih vrst,” pravi vodja kmetije Jani Forte.

Priznava, da je v ekološkem kmetovanju pridelek manjši, a dodaja: “Po nekaj letih spremljanja oljčne muhe ugotavljamo, da ni njena prisotnost nič večja kot v nasadih, kjer uporabljajo insekticide. Mineralnih gnojil že dolgo ne uporabljamo in že na oko lahko opazimo, da se obnavlja značilen travnik ter da so se vrnile nekatere rastline, ki jih prej ni bilo. Poleg tega lahko v nasadu nabiramo tudi zelišča, česar v tistih, ki so popolnoma goli, ne moremo storiti.”

Kmetija in šola

Projekt je kmetiji omogočil, da je kupila informacijske table in nekaj opreme, ki jo potrebujejo pri raziskovanju. V praksi so jo včeraj preskusili učenci osnovne šole iz Sečovelj, namenjena pa je tudi srednjim šolam, študentom in raziskovalcem.

“Ta kmetija je tipičen primer diverzifikacije kmetij, ki ne prinaša le dohodkov s pridelavo, pač pa tudi z dodatnimi aktivnostmi,” pravi Dane Podmenik iz zavoda Eko-Humanitatis. Projekt je zavod pripravil v okviru Las Istra, sodelovali pa so še TKD Pomjan, zavod Alcedo iz Laborja, zavod Terra Viva (kmetija Forte) in piranska občina. Z majhnim projektom, ki je stal 15.000 evrov, so želeli prikazati, da je mogoče združiti kmetovanje in ohranjanje narave. Prav to je priložnost doline Dragonje.

Reka brez nadzora

“Območje Dragonje ima velik potencial za razvoj aktivnosti, ki temeljijo na ekoloških dejavnostih, a je še neizkoriščen. Po drugi strani pa je območje reke Dragonje brez kakršnih koli pravil varovanja narave. Zgodba parka Dragonje je stara že 20 let, a še ni uresničena, trenutno pa ni tu nobene kontrole, razen Nature 2000,” ugotavlja Podmenik.

V okviru projekta so organizirali tudi delavnice permakulture (izdelovali so kompostna stranišča, solarne sušilnike, trajne gredice), analizirali vodne vire in ugotovili, da so onesnaženi s fekalijami iz greznic, očistili nekaj divjih odlagališč in organizirali prireditev Oživel Pomjan. HR

Jani Forte
Jani ForteHelena Race
Dane Podmenik
Dane PodmenikHelena Race