Počutijo se kot odvečne vreče na balonu
“Univerza na Primorskem je krhka cvetica, ki obstaja šele deset let in se še mora okrepiti. To, da se je že tako zgodaj znašla v eksistencialni krizi, je preprosto porazno,” je včeraj v imenu nedavno ustanovljenega Odbora za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije opozoril akademik dr. Jože Pirjevec.
KOPER> V družbi še treh članov odbora je novinarjem predstavil prizadevanja te akademsko-civilne iniciative.
“V preteklem desetletju smo tudi s povezovanjem med Koprom in Trstom uspeli vzpostaviti univerzitetni prostor kot trdnjavo slovenske kulture. To delo je zdaj ogroženo. Vodstvo univerze je v zadnjem letu ustvarilo vzdušje napetosti in ogroženosti, zato smo bili prisiljeni oblikovati ta odbor. Demokratični in pravni standardi so na naši univerzi kršeni. Če se bo ta trend nadaljeval tu in tudi drugod, grozi uničenje humanistike in s tem kulture,” je prepričan Pirjevec.
Senat UP je po neuradnih informacijah (uradne naj bi sporočili danes) včeraj odločil, da bodo manj obiskane študijske programe na FHŠ - filozofijo, kulturne študije in antropologijo - razpišejo tudi prihodnje leto, a z opombo; če se bo v prvem vpisnem roku na posamezni program prijavilo manj kot osem študentov, naj bi jim vpis odsvetovali.
Očitki o zlorabi kot populizem
Bivša dekanja fakultete za humanistične študije (FHŠ) Vesna Mikolič je pristavila, da na primorski univerzi ni več dialoga, dogajanje, povezano z domnevno zlorabo denarja v navezi med FHŠ in znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS), ki je pripeljalo do odpovedi pogodbe direktorju Darku Darovcu, pa je označila za “populistične zgodbe o skupini priviligirancev, ki naj bi se okoriščala”. “Tudi če bi bilo vse res, takšen način reševanja ni dopusten,” meni.
Docent za književnost na FHŠ Krištof Jacek Kozak je kritičen do omejevanja dvopredmetnosti na FHŠ, saj da se po novem “popolnoma arbitrarno razpisuje neke kombinacije med programi, ki naj bi po mnenju - niti ne vemo, koga - delovale in bile uspešne”. Obregnil se je tudi ob predlog vodstva FHŠ, da bi brez predhodne razprave prihodnje leto ne razpisali nekaterih manj obiskanih študijskih programov. “Zdi se, kot da čez nas pelje grozen valjar, ki se mu ni moč zoprastaviti. Počutimo se kot tiste vreče pri balonu ki se vzpenja, nas pa je treba izpustiti, ker smo pač balast v družbi,” je utemeljil, zakaj so se odločili povzdigniti glas.
Rektorju Draganu Marušiču so v torek poslali svoj manifest s številnimi zahtevami in osnovnim pozivom, naj akademski skupnosti povrne avtonomijo pri upravljanju univerze.
Rektor jih pričakuje v pisarni
Iz vodstva UP odgovarjajo, da rektor ne vidi zadržkov za konstruktivno srečanje s komer koli. “Izpostavljeni člani odbora imajo pomembno vlogo znotraj članic UP in kot taki dostop do rektorata. Zato se je rektor pripravljen sestajati na za to primernem mestu, in sicer v njegovi pisarni,” sporočajo. Dodajajo pa tudi, da so bili o delovanju odbora seznanjeni prek spletnih strani. ILONA DOLENC