Pod Borilnico se skrivajo okostnjaki
V tleh pod koprsko Borilnico (palačo Baseggio v Kreljevi ulici) so arheologi našli dva srednjeveška grobova, v katerih sta ležala okostnjaka. Poleg skeletov so bili v grobu še koščki keramike in školjk, ki so bili najverjetneje del nekdanjih pogrebnih ritualov.
KOPER> Prenovo palače, v kateri so med arheološkimi izkopavanji naleteli na zanimive najdbe, naj bi končali leta 2012, v njej pa bo sedež Meduniverzitetnega centra za beneško zgodovino in kulturno dediščino.
V tleh Borilnice so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz pozne antike, srednjega in novega veka, je povedala arheologinja Katharina Zanier z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki je v Borilnici odgovorna za arheološke raziskave.
V glini tudi kosti in odpadki
V plasti gline iz obdobja pozne antike so arheologi naleteli tudi na stojke oziroma odtise nosilnih lesenih tramov objektov, ki segajo v čas poznega Rima, našli pa so tudi večje jame, ki so jih takratni prebivalci najverjetneje uporabljali za pridobivanje gline.
V jamah so našli ostanke keramike in gradbenega materiala, poleg njih pa tudi kosti in odpadke. Zanierjeva je povedala, da na tovrstne najdbe pri izkopavanjih v Kopru naletijo pogosto.
Ohranjanje beneške kulturne dediščine
Arheološke raziskave predstavljajo začetno fazo pri obnovi Borilnice, obenem pa že potekajo tudi druga obnovitvena dela.
Ko bo stavba povsem obnovljena, bo prevzela tudi novo poslanstvo, povezano z zgodovino - postala bo sedež Meduniverzitetnega centra za Beneško zgodovino in kulturno dediščino. Ta bo skrbel za preučevanje, predstavitev, dokumentiranje in s tem ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine, tudi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije. V centru bodo raziskovali zgodovino institucij, družbe in ekonomije beneškega obdobja, pa tudi tedanjo kulturo, jezik, umetnost in arhitekturo.
Vloga beneške dediščine v slovenski zgodovini
Center si bo posebej prizadeval za strokovno ovrednotenje vloge beneškega obdobja in dediščine v slovenski zgodovini. Pomočnik vodje projekta Aleksander Panjek je povedal: “Vsa tri slovenska obalna mesta so prepredena s kulturno dediščino, ki izhaja iz beneškega obdobja. Po naši presoji kulturna dediščina, ki izhaja iz tega obdobja, še ni bila ustrezno ovrednotena, po drugi strani pa verjamemo, da še ni bila povsem sprejeta kot del slovenske zgodovine oziroma kot del slovenske kulturne identitete.“
V Meduniverzitetnem centru si bodo tako prizadevali za ponovno vzpostavitev prezrte povezave med beneško kulturo in slovensko zgodovino. “Delamo na tem, da bi se to beneško obdobje in območje, ki je v preteklosti pripadalo beneški republiki, prepoznalo kot eden od konstitutivnih delov slovenske zgodovine, zgodovinske identitete in kulturne dediščine,” je povedal Panjek in dodal, da se bo center temi posvetil raziskovalno in strokovno.
Preseganje meja s skupno zgodovino
Meduniverzizetni center nastaja v slovensko-italijanskem sodelovanju, izmenjava med strokovnjaki obeh držav pa predstavlja tudi smisel koncepta “shared culture” - beneška kulturna dediščina je namreč skupna kulturna dediščina tako Italije kot Slovenije.
Prenova Borilnice poteka v sklopu projekta Shared culture - Strateški projekt za poznavanje in dostopnost skupne kulturne dediščine, ki je sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih sredstev.
Vodilni partner projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, v njem pa sodelujejo še Univerza Ca'Foscari v Benetkah, Univerza v Vidmu, Dežela Veneto, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestna občina Koper in Samoupravna skupnosti italijanske narodnosti Koper.
REKA ŠAV
