Podjetniki bi najraje zbežali iz Izole

Istra
, posodobljeno:

V kar dveh podjetjih v izolski industrijski coni razmišljajo o selitvi, v K.M.K. Boxu in Fikon studiu. Opozarjajo, da potrebujejo prostor za širitev dejavnosti in da so zemljišča drugod bistveno cenejša, saj jih izolska občina prodaja tudi po 280 evrov za kvadratni meter. V občini dopuščajo, da bodo na njih podeljevali stavbno pravico, češ da si želijo privabiti podjetnike, ki bodo prinesli nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Prav takšna delovna mesta pa napovedujejo v K.M.K. Boxu in Fikon studiu.

David Fikon pred  skladiščem Fikon studia, ki jim je postalo pretesno
David Fikon pred skladiščem Fikon studia, ki jim je postalo pretesnoMirjana Cerin

IZOLA > K.M.K. Box izdeluje embalažo iz plastičnih mas. V Izoli je od leta 2001, po zadnjih širitvah ima 34 redno zaposlenih, 10 pogodbenih delavcev in občasno 15 do 20 študentov. Njegova zastopnika Valter Krmac in Igor Morgan sta bila leta 2012 izbrana za primorska gospodarstvenika leta.

Krmac, zdaj direktor, pravi, da potrebujejo najmanj 1000 kvadratnih metrov dodatnih površin za skladišče. Ogledali so si zemljišča v industrijski coni, nekdanje Stavbenikove hale, ki jih prodaja Primorjev stečajni upravitelj, in hali na 25.000 kvadratnih metrov zemljišč v Sežani, ki so bila v lasti propadlega Kraškega zidarja. Sežanska lokacija se jim zdi prava rešitev. “Kmalu se bomo morali odločiti,” je jasen Krmac.

Podjetnik Viljem Kern, ki živi v Izoli, poudarja, da je bil prisiljen svoje podjetje preseliti v obrtno industrijsko cono v Hrpeljah. Če bi lahko, bi izdelavo visokopreciznih komponent za orodja vrnil v Izolo. “V zdajšnjih časih pa bi bil to prehud finančni zalogaj, saj smo v 5000 kvadratnih metrov veliko halo v Hrpeljah vložili več milijonov evrov.” Ker je v njegovem podjetju zaposlenih 70 ljudi, je Izola s selitvijo izgubila najmanj toliko delovnih mest. Kern opozarja še, da jim je nekdanja županja Pečanova za širitev dejavnosti ponudila stavbno pravico. “Sam sem izračunal, da bi v 30 letih zemljišče dvakrat preplačal. Prihodnosti ne morem graditi na tujem zemljišču,” je nazoren.

Del proizvodnje bodo v vsakem primeru selili v Srbijo, v okolje, ki je, tako pravi Krmac, bolj naklonjeno podjetništvu. Razmišljajo o novih zaposlitvah, saj se jim odpirajo številne nove priložnosti. “Še letos bomo namreč zagnali internetno prodajo, s pomočjo katere si bodo kupci lahko sami oblikovali izdelek. Razvili bomo nov produkt, pladnje za meso in ribe, ter izboljšali materiale za hladilno tehnologijo”.

Rastejo tudi njihovi prihodki na evropskih trgih. Lani so zrasli za 15 odstotkov - s 5,035 na 5,741 milijona, v letošnjih prvih štirih mesecih za 25 odstotkov.

Fikonu ob hitri cesti predrago

Prostori v industrijski coni so postali pretesni tudi za Fikon studio. Podjetje, ki ima enajst zaposlenih, se ukvarja s stavbnim pohištvom ter avtomatiziranimi žaluzijami, plisiranimi zavesami in tendami. Tudi njim primanjkuje skladiščnih površin (najmanj 500 kvadratnih metrov) in površin za parkiranje. Prvi mož podjetja David Fikon opozarja, da jim je nekdanja županja Breda Pečan obljubila dodatne parkirne površine ob Ambasadi Gavioli, a jih je kasneje kupil zasebnik.

Župan Kolenc pravi, da je občina leta 2012 prepolovila komunalni prispevek za poslovne novogradnje; da od leta 2011 obračunava nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (za odprte poslovne dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, notranja parkirišča in manipulativne površine); da je znižala najemnine za opravljanje pridobitne dejavnosti na zunanjih javnih površinah; da je letos razpisala 97.500 evrov nepovratnega denarja za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarstva, lani 73.500 evrov ter da je izdala predstavitveni katalog izolskih podjetij, namenjen promociji v tujini.

Nove prostore bi gradil ob bodočem krožišču - navezavi na hitro cesto (med nekdanjo Stavbenikovo betonarno in izolsko obvoznico). Tam bi lahko uredili ločena vhoda za razstavni prostor in skladišče ter več parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. A se mu zdi nakup 1200 kvadratnih metrov velikega občinskega zemljišča predrag. Občina ga prodaja po 280 evrov za kvadratni meter, sam je pripravljen odšteti pol manj. Z županom Igorjem Kolencem se sicer ni sestal, pogovarjal se je z občinsko uslužbenko, ki se ukvarja z občinskimi nepremičninami.

Razmišlja, da bi podjetje preselil v Bertoke, Koper ali na Škofije, “kjer bomo dobili boljše pogoje”. Obenem načrtuje nove razstavne prostore. Tistemu v Izoli in čezmejnem trgovskem centru Monte d' oro želijo dodati še tri, v Ljubljani, Vidmu in še nekje v Furlaniji-Julijski krajini. Sodelujejo z videmskim podjetjem Bio House, ki gradi ekološke hiše, v prihodnje si želijo zaposlili arhitekte ter snovalce notranje opreme. “Potem bi strankam lahko obnovili stanovanje in instalacije, pa tudi zamenjali keramiko, okna in pohištvo, kar je v Italiji običajna praksa.“

Kolenc tudi za stavbno pravico

In kaj o morebitnih selitvah meni župan Kolenc? “Uradno z njimi ni seznanjen. Načeloma pa meni, da se vsak podjetnik odloča glede na svoje poslovne odločitve, in ne na podlagi lokalnega ali nacionalnega interesa,” odgovarjajo v njegovem kabinetu.

Občina prodaja različno velika zemljišča po 148 evrov za kvadratni meter. Če ne bo uspešna, napovedujejo podelitev stavbne pravice.

V občinski upravi pravijo, da je občinski svet pred dvema letoma sprejel podrobni prostorski načrt in program opremljanja za vzhodno območje industrijske cone. Zemljišča in objekte bo mogoče združevati ali deliti. Predvideni so objekti za proizvodnjo, trgovino, skladiščne, servisne, poslovne in storitvene dejavnosti ter infrastrukturni objekti. “V industrijsko cono želimo privabiti take podjetnike, da bodo razvijali proizvodno in storitveno dejavnosti, ki bosta prinesli nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in ne bosta obremenjevali okolja. Na tem območju si ne zamišljamo trgovskih centrov,” navajajo v kabinetu župana Kolenca.

MIRJANA CERIN

Valter Krmac: “Za zadnjo naložbo  v Izoli, gradnjo hale pred sedmimi leti, smo morali plačati kar 260.000 evrov komunalnega prispevka.”
Valter Krmac: “Za zadnjo naložbo v Izoli, gradnjo hale pred sedmimi leti, smo morali plačati kar 260.000 evrov komunalnega prispevka.”Tomaž Primožič/Fpa