Pol stoletja župnije v Strunjanu
Strunjan ni le turistični, ampak tudi romarski kraj s cerkvijo Marijinega prikazanja. Pred 50 leti je tu začela samostojno delovati župnija, ki se je odcepila od piranske. Prihodnje leto bo minilo 500 let od prikazanja. Kraj je znano slovensko romarsko središče.
STRUNJAN>”Votivne oziroma zahvalne slike nam pričajo o dramah na morju, o viharjih, bitkah, trčenjih in rešitvah, o strahu in stiskah ljudi naše obale, katere sinovi so si iz roda v rod predajali izkušnje in ljubezen do morja. Svoje zaupanje so izročali tudi zaščitnici ariji, ki domuje v strunjanski cerkvi. Ko sem kot oblikovalec sprejel nalogo, da poskrbim za logotip za strunjanski krajinski park, sem za osnovo naredil podobo sožitja parka in cerkve Marijinega prikazanja s samostanom. Ne glede na versko vsebino, zaradi katere ima marsikdo predsodek, so votivne podobe naša dragocena kulturna dediščina, ki priča o predanosti naših ljudi morju,” je na odprtju razstave včeraj povedal oblikovalec Sergio Gobbo.
Pater frančiškan Niko Žvokelj, ki strunjansko župnijo vodi in oskrbuje zadnjih sedem let, se je zahvalil vsem krajanom, ki pomagajo ohranjati duhovno življenje v Strunjanu, kjer so v župnijo vključeni zaselki Baredi, Borgola, Dobrava, Dolina, Karbonar, Kasterlago, Kavarije, Log, Marčane, Na ravnici Matere božje, ronek, Sangueterra, Sveti Duh, Štancija in Valeta s približno 800 prebivalci.
Pol stoletja strunjanske župnije, ki jo je prvi vodil pater Anastazij Kocjančič (pokopan je v cerkvi sv. Ane v Kopru), so Strunjančani praznovali s slovesnimi mašami, zborovskim petjem, izdajo publikacije avtorice Rožane Špeh, ogledom multivizije o Strunjanu in prikazanju avtorja Ubalda Trnkoczyja, razstavo Ex voto votivnih podob Sergia Gobba, predstavitvijo zgodovine cerkve in romarskega središča ter romanjem iz Izole v Strunjan.
Ravno romarske poti, ki vodijo do strunjanske cerkve, so bile posebno nekdaj zelo obiskane in so ob njih postavili 15 kapelic, ki jih župljani in krajani še obiskujejo, bile pa so tudi glavna vsebina lanskega koledarja župnije. Sicer sta o Strunjanu izšli še knjiga in pesmarica z zbranimi krajevnimi pesmimi avtorice Rožane Špeh, prihodnje leto pa bo luč ugledala še obširna monografija Strunjan, 1512-2012.
Pater Žvokelj je s piranskim župnikom Zorkom Bajcem pred šestimi leti prvič po vojni obudil velikošmarensko procesijo z barkami iz Pirana v Strunjan. Leta 2009 je bil po denacionalizacijskem postopku župniji vrnjen frančiškanski samostan, vendar pa je piranska občina župniji za najemnino dolžna nekaj več kot pol milijona evrov.
Župan Peter Bossman pravi, da bo občina po zadnjih uspešnih dogovorih dolg vrnila v obliki zemljišča ob cerkvi.
LEA KALC FURLANIČ
