Poleti ne bo prevroče, pozimi ne bo pihalo

Istra
, posodobljeno:

Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola se končuje. V okviru dobrih devet milijonov evrov vrednega projekta so zamenjali vse steklene površine, izolirali betonske površine in streho. Ta teden bodo zaključili z gradbenimi deli in opravili primopredajo, dela na inštalacijah bodo zaključili do 25. septembra, je potrdil direktor Jani Dernič.

Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola se končuje
Energetska sanacija Splošne bolnišnice Izola se končujeZdravko Primožič/Fpa

IZOLA> V bolnišnici so v okviru energetske sanacije posodobili ogrevalni, hladilni in prezračevalni sistem. Na streho so namestili toplotne kolektorje, v sobe pa vgradili hladilno toplotne naprave. “Trenutno potekajo zagoni strojnih sistemov. V nadaljevanju pa bo potrebna fina regulacija in nadzor delovanja vseh sistemov,” je pojasnil Jani Dernič.

Projekt, vreden 9,28 milijona evrov, bo bolnikom prinesel boljše razmere za bivanje, zaposlenim pa za delo. Temperatura v sobah bo poleti primernejša, pozimi vanje ne bo pihalo, v sobah bo nadzorovana tudi vlažnost. Pri stroških energentov bodo predvidoma prihranili pol milijona evrov letno, a bo finančni učinek zaradi vračanja dolgoročnega kredita za polovico manjši.

Na energetsko potratnost dobrih trideset let stare stavbe Splošne bolnišnice Izola so mnogi opozarjali že dalj časa. Projekt energetske sanacije je tako pred dobrima dvema letoma začrtal že Derničev predhodnik Anton Kranjc. Aktivnosti za izvedbo energetske prenove so se začele januarja 2010, gradbena dela pa so stekla v prvi polovici letošnjega leta.

V bolnišnici so med razlogi za energetsko sanacijo navedli izjemno slabo toplotno izolativnost betonskih površin v ovoju zgradbe, netesno in toplotno slabo izolativno stavbno pohištvo, energijsko neučinkovito pripravo pare za sterilizacijo, nizek izkoristek kotlarne, energijsko potraten hladilni sistem, nenadzorovano delovanje sistema za distribucijo in rabo energije ter neuporabo obnovljivih virov energije.

Projekt je delno financiran iz kohezijskih skladov EU. Država zanj prispeva 942.435 evrov oziroma 15 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov, ki znašajo nekaj čez 6,2 milijona evrov.

STA