Pomenski odtenki na preizkušnji
Sredina seja javnega zavoda izolskega zdravstvenega doma (ZD) je za zaprtimi vrati trajala kar štiri ure in pol, pa vendar ni prinesla odgovora na vprašanje, ali je v.d. direktorice ZD Gordana Kalan Živčec prekoračila pooblastila in kršila zakonodajo, ko je pri Poštni banki Slovenija zastavila 150.000 evrov javnega denarja, da je zadolženo ljubljansko podjetje Mabra inženiring od banke pridobilo prav tolikšno posojilo.
IZOLA > Devetčlanski svet javnega zavoda z mag. Radivojem Nardinom na čelu si ni mogel naliti čistega vina, čeprav si je priskrbel odvetniško-strokovno pomoč in pojasnila Računskega sodišča. To po mnenju Gordane Kalan Živčec ni razpolagalo s pravimi podatki, ker ni imelo vpogleda v (kot poslovno skrivnost označeno) pogodbo med banko, Mabro in ZD. Člani sveta zavoda so se tako le tri ure seznanjali s poslom. Nardin pa je po koncu seje napovedal, da se bodo znova obrnili na Računsko sodišče, ki naj bi dokončno presodilo o spornosti posla, tokrat s posnetkom pogodbe.
Zakon preprečuje poroštvo, ne zastavljanja
Živčeceva se je najbrž sklicevala na razliko med dajanjem poroštva in zastavljanjem denarja. ZD je ”le” zastavil denar, česar slovenska zakonodaja izrecno ne prepoveduje (razlika je v tem, da jamči “zgolj” z zastavljenim zneskom in ne s celotnim premoženjem kot v primeru dajanja poroštva).
Vrhovna državna revizorka Računskega sodišča mag. Valenka Suhadolnik v svojem strokovnem mnenju namreč omenja zakon o financiranju občin, po katerem se javni zavodi, kar ZD nedvomno je, lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva le s soglasjem občine in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Obseg izdanih poroštev je treba določiti s posebnim odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun. Kalanova pa je posel z Mabro sklepala na lastno pest.
Načelo varnosti pred donosnostjo
Pomenljive so tudi besede z ministrstva za finance, češ da mora ZD - po splošnih predpisih in aktih - pri nalaganju prostega denarja (ki še ni bil uporabljen skladno z njegovo dejavnostjo) prvenstveno upoštevati načelo varnosti in likvidnosti, šele zatem tudi načelo donosnosti. Kalanova namreč poudarja, da je posel ZD prinesel višje obresti. Urška Šturman iz službe za odnose z javnostmi finančnega ministrstva pa navaja še, da bi ZD prost denar lahko ponudil tudi občinski upravi, če bi ta, zaradi svojih večmilijonskih dolgov, tako zahtevala, česar sicer ni storila.
Mabra denar vrnila ZD, ne banki
Zanimivo pri vsej zadevi je, da je direktorica Mabre Nevenka Zekić nekaj ur pred sejo sveta zavoda za PN zatrdila, da je Mabra vrnila svoje posojilo (s 3822 evri obresti vred), a ne Poštni banki Slovenije, ampak ZD. Na vprašanje, kako to, je pojasnila, da na podlagi zahtevka iz ZD, česar pa nam Kalanova in njen odvetnik Janez Tekavc kasneje nista ne ovrgla ne potrdila. Zekićeva nam je zagotovila še, da so to lahko storili, ker nimajo več blokiranih računov. Ker pa to iz javno dostopnih podatkov tedaj še ni bilo razvidno, je okrivila davčno upravo. Prilivi podjetja so odvisni od prodaje stanovanj in poslovnih prostorov v ljubljanskih Dunajskih kristalih, je dodala. Da se jim v prihodnje ne bi več ponovile likvidnostne težave, pa ni mogla izključiti.
Na izrecno vprašanje, kako so lahko vrnili posojilo ZD, če pa so ga najeli pri Poštni banki, je odgovorila, da so temu botrovali tudi “mediji in vsi pritiski”. Odprtih vprašanj, povezanih z odnosi med Mabro in ZD, je s tem skopim odgovorom pustila še veliko, saj je razkrila le, da so denar vrnili, ker so izčrpali pogodbene časovne okvire (po nekaterih informacijah so ti okviri potekli že 9. decembra).
Zekićeva je zastopnica in lastnica pred dvema letoma registriranega podjetja za sadjarstvo, ladjarstvo in nepremičnine, SLN, registriranega v Spodnjih Škofijah. Vendar nam ni želela pojasniti, s čim se podjetje pravzaprav ukvarja. Dejala je, da gre za zasebno zadevo in da se ne želi še s tem izpostavljati.
MIRJANA CERIN
