Pomorska duša slovenske Istre na največjem festivalu pomorske tradicije

Prve niti nadvse uspešnega gostovanja predstavnikov slovenske Istre na festivalu v mestu Sète so se začele tkati lani, ko je Koper prvič obiskala delegacija iz te občine na jugu Francije. V njej je bil tudi direktor tamkajšnjega festivala Wolfgang Idiri, ki je ga je Istra navdušila. Gostitelje je povabil, naj svojo pomorsko dediščino predstavijo na festivalu, ki ga organizirajo vsako drugo leto. Gre za največji festival pomorske tradicije in spremljajočih dejavnosti v Sredozemlju, od ladjedelništva, ribištva do kulinarike in kulturne dediščine. “In tako smo zavihali rokave, treba je bilo pripraviti idejni projekt predstavitve,” pravi Dragan Klarica, koordinator projekta in vodja slovenskega paviljona.

Med obiskovalce festivala so razdelili 800 kilogramov piranske soli.

Foto: Dragan Klarica

Pohvale za ekipo iz slovenske Istre

Na festivalu so sodelovale številne slovenske ustanove, društva in posamezniki, ki so obiskovalcem ponudili celovit vpogled v slovensko pomorsko identiteto - živo, pristno in povezano s prostorom, kjer tradicija še vedno sobiva z ustvarjalnostjo. “Naša predstavitev je požela veliko pozornosti, bili smo zelo opaženi. Res vesel pa sem bil besed direktorja festivala, ki je na sklepni slovesnosti na odru izpostavil, da je slovenski paviljon prinesel tisto, k čemur festival stremi in pričakuje tudi od drugih razstavljalcev. To je velik kompliment na račun kakovosti naše predstavitve. Naša ekipa je bila zelo uigrana, izpolnila je vsa pričakovanja. Družil nas je skupen cilj - kar najbolje predstaviti Slovenijo. Uspelo nam je,” je zadovoljen Klarica

Skupina La Fameia dei Salineri je v tradicionalnih solinarskih oblačilih polnila vrečke soli in obiskovalcem prikazala delo v solinah.

Foto: Dragan Klarica

Nosilni partner je bila koprska občina skupaj s piransko občino v vlogi pridružene partnerke, drugi partnerji pa so bili še Pokrajinski muzej iz Kopra, Pomorski muzej iz Pirana, Skupnost Italijanov iz Kopra in Skupnost Italijanov iz Pirana, skupaj s skupinami, kot so Mandolistica Capodistriana, skupina La Fameia dei salineri in skupina Al tempo di Tartini. Družina piranskega violinista je bila namreč lastnica več solnih polj, oče Giuseppa Tartinija pa je bil solni pisar.

Solinarstvo je bila pomembna sestavina slovenske predstavitve, pravzaprav se je zelo veliko dogodkov vrtelo okoli soli. Ne samo, da je družba Soline na festival poslala 800 kilogramov soli, ki so jo razdelili med obiskovalce in nekatere tudi naučili izdelovati zeliščno sol. V paviljon so postavili staro mizo, ki je služila za polnjenje vrečk s soljo, ki je sicer del muzejske zbirke piranskega pomorskega muzeja, in značilno karjolo za sol. Vsak dan so pripravili štiri delavnice, od izdelave zeliščne soli do izdelave tracionalnih istrskih glasbil.

Nastop etno skupine Vruja je pritegnil številne obiskovalce festivala.

Foto: Dragan Klarica

Razstavili restavriran topo

Veliko zanimanja je vzbudila delavnica, na kateri so prikazali “štempljanje” hlebcev kruha. Ženske so namreč med solinarsko sezono v solinah mesila kruh in hlebce pekle v skupni krušni peči. Da se ne bi zamešali, so vsakega označile s svojim žigom. Prizorišče glavnina dogajanja je bil slovenski paviljon, ki je dobil domovanje na odlični lokaciji in je privabljal veliko obiskovalcev. V notranjosti in je posnemala strukturo kristala soli, so razstavili fotografije s prizori dela v solinah, na ogled so postavili recepte tipičnih jedi, na zaslonih pa so predvajali zgodovinske orise Pirana, Izole in Kopra. In pred paviljonom so postavili restavrirano ribiško plovilo vrste topo.

Ekipa iz slovenske Iste je prvič sodelovala na festivalu ohranjanja pomorske tradicije v mestu Sète in pustila odličen vtis.

Foto: Dragan Klarica

Pokrajinski muzej Koper je postavil na ogled razstavo o istrski kulturni dediščini, od šavrink do kulinarike in tradicionalnih istrskih izdelkov. Poskrbel je tudi za delček nedavne koprske razstave o Paulu Valéryju. To je bilo zelo zanimivo za obiskovalce, ki večinoma niso poznali koprskih korenin tega znanega francoskega literata. Njegova babica je bila namreč rojena v Kopru. Pomorski muzej Sergej Mašera Piran je pripravil predstavitev zgodovine slovenskega pomorstva, ladjedelništva, navtične dediščine in interaktivni prikaz izdelave manjše batane. Na ogled so postavili pomorska orodja, uniforme in navigacijske pripomočke.

Tudi glasba je bila pomembna protagonistka. Koprski mandolinisti so s svojo pristno mediteransko glasbo pritegnili veliko pozornosti, igrali so tudi na otvoritvi nekaterih drugih paviljonov, etno glasbena skupina Vruja z Marinom Kranjacem pa je nastopila tudi na velikem odru na zaključni slovesnosti festivala. Festivalsko dogajanje vsako leto pritegne več kot 400.000 obiskovalcev in celotno mesto spremeni v praznik pomorske dediščine. •