Portorož po meri hotela Palace
“Spoštovani, prva varianta je seveda slaba šala,” je na javni tribuni ob predstavitvi nekaj načrtov za prostorsko ureditev Portoroža dejal arhitekt Fedor Anton Umek. In s tem izrazil kritiko nad možnostjo pozidave obalnega pasu Portoroža z visokimi objekti. Ostale možnosti prostorske ureditve tega turističnega kraja so bile bolje sprejete.
PORTOROŽ > Javno tribuno je organizirala piranska občina, kjer teče priprava občinskega prostorskega načrta in urbanističnega načrta Portorož. Predstojnica urada za okolje in prostor Manca Plazar Mlakar je predstavila pet predlaganih možnosti urbanistične ureditve obalnega in priobalnega pasu med področjem hotela Metropol in skladiščema soli pred Bernardinom.
Najbolj je občinstvo razburila možnost gradnje sedemnadstropnega objekta na območju nekdanje tržnice Kaštel in pa marina in komunalni privezi pred skladiščema soli. Ter prva predlagana možnost, ki bi omogočala pozidavo z več, tudi visokimi, objekti pasu med obalo in cesto, tam kjer so sedaj nizki poslovno-gostinski objekti. Ostale možnosti je občinstvo bolje sprejelo.
Načrti bodo en mesec na ogled v portoroški krajevni skupnosti. Predloge in pripombe se lahko do konca oktobra pošlje na občinski urad za okolje in prostor.
Podaljšana pot do potrditve plana
Plazarjeva je poudarila, da Portorož prostorsko že dolgo stagnira, občina je pred leti sprejela le prostorski načrt za področje, kjer je hotel Palace. “Druga turistična mesta nas prehitevajo po levi,” je dejala. Arhitekt Fedor Anton Umek pa na te besede: “Drugi so nas prehiteli, ker znajo turistu ponuditi, kar potrebuje.” Plazarjeva je dodala: “Portorož je prostorsko in vsebinsko lep kraj, ki ga je potrebno strokovno obravnavati. Žal opažamo v tem lokalnem okolju odpor do sprememb.”
Ljudje so na javni tribuni povedali svoja stališča in pripombe, ki jih bo občina upoštevala, ko bodo arhitekti risali nove (dva ali tri) načrte. Šele ti bodo osnova za osnutek novega občinskega prostorskega načrta. Še pred njim bo decembra še ena javna tribuna. Občina je ubrala tako “dolgo pot”, preden sprejme prostorski akt, ker bi rada dala krajanom in drugim interesnim skupinam čim več možnosti sodelovati pri urejanju Portoroža.
Plazarjeva je nanizala več pobud, ki so jih doslej prejeli na urad za okolje in prostor: v Portorožu so želje po lekarni, trgovinah, družinskih hotelih, športnih površinah, trgovski promenadi, gostinskih lokalih, peš poteh, omejitvi prometa, hrupa, zelenih površinah. Vendar se je večina strinjala, da je potrebno najprej doreči in začrtati, kakšne vrste turizma želi kraj gojiti. Zato je nujno, da se v pripravo koncepta urbanistične ureditve vključi tudi turistično gospodarstvo, je poudaril direktor Turističnega združenja Jadran Furlanič.
Dati največ poudarka morju
Podžupan Gašpar Gašpar Mišič meni, da je potrebno pred vsem ostalim najprej urediti podzemno komunalno infrastrukturo. In promet. Slednjega načrtujejo omejiti z dvema novima garažnima hišama, pod Valeto (občinski svetniki so ga v prvem branju že potrdili) in na območju nekdanje tržnice Kaštel. Del parkirnih mest ob glavni cesti skozi Portorož pa bi ohranili.
Portorožan Dušan Puh mlajši je pogrešal več poudarka morju: “Prednost našega kraja je morje, zato ga moramo ponujati na vse načine.” Pridružil se mu je arhitekt Fedor Anton Umek: “Morja kot kakovosti in vrednosti niste vključili v načrte. Kar ste projektirali na morju, torej podaljšane pomole s ploščadmi in lokali, pa je potrebno skrbno strokovno načrtovati, poskrbeti za ustrezno pomorsko varnost. Pozabili ste na vodne športe. Naši jadralci namreč nimajo varnega pristana za svoje dejavnosti.” Zdravnik in član piranskega odbora SDS Alojz Zorn je prepričan, da bimarina in komunalni vezi pred skladiščema soli doprinesla k še večji onesnaženosti morja, ki za kopalce v portoroškem zalivu že tako ni preveč prijazno. Zorn je že kot občinski svetnik v preteklosti predlagal rušitev enega skladišča soli. Tamkajšnji prostor pa nameniti kopalnim površinam.
Poleg tega, da bi bolj ovrednotili morje (strinja se z vzpostavitvijo dnevnih privezov) Mišič predlaga večji poudarek tudi drugim lokalnim avtohtonim vsebinam, solinarstvu, kulinariki, zdraviliškemu turizmu. Nastanitvenih kapacitet je v Portorožu dovolj, pravi. Podobno razmišlja Irena Dolinšek, ki opozarja na arheološke izkopanine v Fizinah, ki bi jih lahko vključili v prostor, na skladišče Monfort, primerno za kulturne vsebine, na ustrezno umestitev Avditorija v prostor.
Najprej metla in smetišnica
“Strategije Portoroža ne moremo delati delno, ampak v povezavi z Lucijo in s Piranom,” je opozorila krajinska arhitektka Romana Kačič. “Secesijsko obdobje je temu kraju dalo pečat. Ovrednoti stare vile, družinske hotelčke, parke, jih obnoviti in predstaviti, tržiti širše, to bi dalo posebno vrednost Portorožu,” je prepričana. Z njo soglaša Dušan Puh starejši: “Edini kriterij, ki vam ga predlagam, je, da uredite Portorož po meri hotela Palace.” Enako meni predsednik krajevne skupnosti Slavko Ivančič: “Slediti moramo Palaceu, to, kar je sedaj in kar nam predlagate za vnaprej, ne sodi v Portorož.”
Nekdanji manager v turizmu Janez Sterle s Seče je kritičen: “Kar ste nam predstavili, pomeni degradacijo turistične destinacije. Ti objekti uničujejo veduto avstrijske arhitekture. Tedaj so tu bili le hoteli in nizki plažni objekti. V čigavem interesu boste zidali visoke stavbe? Za koga? Najprej bi morali preučiti, kakšne vrste gostov želimo v Portorožu, nato njim prilagoditi kapacitete in ponudbo.” Profesorica Tatjana Klun Lesjak pa ne more mimo dejstva, da je nujno najprej poskrbeti za primernejši prometni režim in za zmanjšanje neznosnega hrupa. Dodaja, da je Portorož zelo zanemarjen, umazan, da bi naj najprej zagnali projekt “metla in smetišnica”. “Vsaka oblast nam obljublja to in ono, prebivalci pa se vedno znova sprašujemo, kaj nam bo naslednja občinska oblast še uničila,” je zaskrbljena Lesjakova. Nekateri pa, če niso morebiti v ozadju le apetiti kapitala in gradbenih lobijev, saj je v Portorožu več lastnikov parcel in nepremičnin zasebnikov, ki so tudi potencialni investitorji novogradenj.
LEA KALC FURLANIČ
