Poskusno obratovanje sušilnice blata že konec tega leta
Koprski občinski svetniki bodo na današnji seji odločali o soglasju za dva milijona evrov težko zadolžitev občinskega komunalnega podjetja Marjetica. Ta namerava najeti posojilo za nakup in postavitev naprave za sušenje odpadnega komunalnega blata ob čistilni napravi na Srminu. Tako bodo znižali stroške njegovega odvoza v tujino in prihranili do pol milijona evrov na leto.
KOPER > V koprski čistilni napravi se v enem letu nabere v povprečju 5500 ton komunalnega blata. Potem ko je Madžarska konec leta 2019 prenehala sprejemati blato iz slovenskih čistilnih naprav, so se tudi v Marjetici Koper soočili z logistično težavo, kam z onesnaženimi odpadki.
Zdaj jih izvažajo v Avstrijo, a je cena odvoza poletela v nebo. Strošek za oddajo blata se je iz približno 360.000 evrov na leto povišal na več kot 1,1 milijona evrov na leto. Na letni ravni je ta storitev po novem dražja za približno 700.000 evrov.
1,9
milijona evrov je vreden projekt sušilne naprave za komunalno blato
5500ton komunalnega blata se v enem letu nabere v koprski čistilni napravi
Ekonomsko in okoljsko sprejemljiva naložba
Po opravljenih analizah so v Marjetici presodili, da je postavitev sušilnice za obdelavo komunalnega blata najbolj ekonomsko upravičena in okoljsko sprejemljiva. Na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja bodo novo sušilnico umestili poleg centralne čistilne naprave na Srminu.
Dela bodo obsegala izdelavo manjših temeljev ter strojnih del za elektro in vodovodne priključke ter montažo premične sušilnice. “S pripravljalnimi deli bomo začeli že ta mesec, zagon in poskusno obratovanje pa načrtujemo konec decembra,” napoveduje Dimitrije Šamšal iz Marjetice.
Odplake tudi iz Ankarana in Izole
Koprska čistilna naprava prečisti odpadne vode 75.000 prebivalcev. V to številko so vključena kanalizacijska omrežja Kopra, Ankarana in Izole ter vse manjše lokalne in gospodinjske čistilne naprave (male komunalne čistilne naprave, greznice).
Naprava bo delovala na podlagi tehnologije srednjetemperaturnega sušenja blata, ki v zaprtem sistemu omogoča, da se blato posuši na vsaj 90 odstotkov suhe snovi. V novi sušilnici bodo lahko obdelali 8560 ton komunalnega blata na leto. V Marjetici namreč pričakujejo, da se bodo na kanalizacijsko omrežje v prihodnje priključila še območja vključena v projekt Čisto za Koper in Ankaran. Po zaključeni naložbi bodo ukinili skupno 378 greznic in 81 malih komunalnih čistilnih naprav, na javno kanalizacijsko omrežje pa bodo priključili dodatnih 1657 prebivalcev in 497 dejavnosti.
Suho blato prevzemajo po nižjih cenah
“Samozadostnost na tem področju nam lahko v prihodnje omogoča boljši pregled in nadzor nad stroški odlaganja posušenega odpadnega komunalnega blata. S tem bi lahko v prihodnjih letih znižali ceno odvoza, saj suho blato prevzemniki prevzemajo po občutno nižjih cenah, poleg tega sušenje zmanjša volumen,” ocenjuje Šamšal. Prevzemna podjetja tako posušeno blato uporabljajo v obratih za toplotno in energetsko obdelavo odpadkov. Po nekaterih ocenah bi lahko v Marjetici na tak način prihranili do 500.000 evrov na leto.
Kje v Sloveniji že delujejo sušilnice?
Srednjetemperaturne sušilnice blata že delujejo na območju mestnih občin Nova Gorica, Ljubljana in Novo mesto. V Marjetici dodajajo, da je po njihovih informacijah v fazi načrtovanja še najmanj deset takšnih objektov. V Evropski uniji je postavljenih več kot 400 podobnih sušilnic, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Italiji in državah na severu Evrope.
Za nakup in postavitev sušilne naprave nameravajo odšteti približno 1,9 milijona evrov, od tega bo za 1,6 milijona evrov posojila, preostanek pa bodo primaknili iz blagajne Marjetice. Zadolževanje pa ni namenjeno zgolj naložbi za projekt sušilnice, temveč bodo v podjetju reprogramirali še obveznosti iz leta 2012.
