Poslovanje družb obalno-kraške regije navzgor prvič po letu 2008

Istra
, posodobljeno:

Gospodarske družbe v obalno-kraški regiji so po treh zaporednih letih izkazovanja neto čiste izgube lani zabeležile neto čisti dobiček v višini 5,7 milijona evrov, kažejo podatki, ki so jih predstavili na koprski izpostavi Ajpesa. Med 12 slovenskimi regijami se obalno-kraška uvršča na šesto mesto, kot najslabša med tistimi s pozitivnim indeksom.

Obalno-kraško gospodarstvo se počasi pobira
Obalno-kraško gospodarstvo se počasi pobiraJaka Jeraša

KOPER> Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja oddelka za statistiko in informiranje na koprski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Marija Batagelj, so gospodarske družbe v regiji v lanskem letu poslovale pozitivno, tako da je neto čisti dobiček znašal 5,7 milijona evrov.

"Nek premik je nakazan v pozitivno smer, ampak mislim, da bi bil kakšen pretiran optimizem dejansko preuranjen," je dodala Batageljeva. Kot je namreč pojasnila, v te podatke niso zajete družbe, ki so v stečaju ali v likvidacijskem postopku.

V 2214 družbah v regiji so tako lani na Ajpesu ugotovili čisti dobiček v skupni višini 124 milijonov evrov, kar je za 6,6 odstotka več kot leto prej. Čiste izgube je bilo v 1527 družbah za 118 milijonov evrov.

V lanskem letu so sicer družbe v tej regiji ustvarile za 4,148 milijarde evrov prihodkov oziroma 5,6 odstotka več kot leto prej, za realizacijo teh prihodkov pa so družbe obračunale 4,124 milijarde evrov odhodkov oziroma 4,2 odstotka več kot v letu 2010. Tako so bili tudi prihodki prvič po treh letih ponovno večji od odhodkov.

Ob tem v Ajpesu opozarjajo, da so celotni prihodki še zmeraj za dobrih 15 odstotkov nižji od vrednosti prihodkov v letu 2008, pred začetkom krize.

Največ čistih prihodkov od prodaje, kar dve petini, so zabeležili v dejavnosti trgovine ter vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki ji z 22 odstotki sledi predelovalna dejavnost. Slednja sicer beleži tudi najvišji delež zaposlenih, ki rahlo presega 20 odstotkov.

Področje trgovine je zabeležilo tudi največji delež čistih prihodkov (26,4 odstotka), vendar več kot polovica tega zneska pripada eni sami družbi. Prav tako eni sami družbi pripada kar 94 odstotkov čistega dobička na področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti, ki je sicer zabeležilo 21,2 odstotka vseh dobičkov.

Največ izgub v turizmu in gradbeništvu

Največji delež čiste izgube (23,6 odstotka) je izkazalo gostinstvo, ki zajema tudi turistično dejavnost, pri čemer je več kot tretjino te izgube izkazala ena sama gospodarska družba. Gostinstvu po deležu čiste izgube sledi gradbeništvo s 17,3 odstotki.

Med občinami tako po obsegu prihodkov (70,7 odstotka) kot čistega dobička (75,4 odstotka) prednjači Mestna občina Koper. Pri čisti izgubi pa izstopa piranska občina, ki ima ob 7,6-odstotnem deležu celotnih prihodkov kar 28-odstotni delež izgube. Poleg Kopra so pozitivni izid poslovanja zabeležile le še družbe v občinah Izola in Hrpelje-Kozina.

Sicer pa so se kazalniki produktivnosti v regiji v primerjavi z letom 2010 izboljšali. Zanimivo pa je, da je povprečna mesečna plača na zaposlenega prvič, čeprav le za en evro, nižja od državnega povprečja, ki znaša 1416 evrov.

Obalno-kraška regija sicer zajema občine Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina in Divača. Podatki Ajpesa za to regijo zajemajo 3899 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 20.574 oseb.

STA